Ko sem pred petimi leti prvič sedela na leseni klopci kamnitega lokalčka v zalivu kampa v Balah in opazovala enega najlepših sončnih zahodov, me je prešinilo, da bom tu še marsikaj doživela. Ne samo zaradi lepote trenutka, temveč tudi zaradi mnogih kotičkov v zaledju, kjer se lahko resnično umiriš in začutiš prvobitno povezanost z naravo. Eden takih se skriva v Eko-art centru EIA. S pomočjo prijateljev ga je ustvaril holistični terapevt, zdravitelj, fotograf, svetovni popotnik, predvsem pa zelo srčen in topel človek, Igor Drandić. Z njim smo obiskali še nekaj mest, kjer si je vredno napojiti dušo in srce.
Pradavna naselbina in skrivnostni krog. Igorja, ki je mnogo let potoval po svetu in na koncu skoraj ostal pri brazilskih šamanih v ekovasi Matutu, tam se je namreč počutil srečen in izpolnjen, je v sanjah in vizijah nenadoma začela klicati rodna Istra. Tako močno, da jo je celo vonjal. Enostavno se je moral vrniti, pravi. Zaliv ob morju, kjer je včasih v kamniti hiški preživljal poletja in prirejal različne delavnice, je postal preveč turističen, zato si je zaželel živeti kje, kjer bi imel več prostora, svobode in miru. Na mestu, kjer je pred trinajstimi leti začela nastajati Eia, je bil nekoč vinograd njegovega dedka. Kot otrok je v njem preživel veliko lepih trenutkov in če pomisli, je že takrat v njem tlela želja, da bi na takem mestu, v stiku z naravo, lahko tudi živel. Toda zemlja njegovih prednikov je bila zapuščena, zaraščena in v precej klavrnem stanju. Prej jo je moral očistiti. Sprva je živel v šotoru, potem pa so mu prijatelji iz Nemčije podarili montažno leseno hišico, ki jo je malce razširil, izoliral in opremil s podarjenimi sončnimi paneli ter vetrnico za proizvajanje elektrike. Kmalu so začeli prihajati prijatelji, prostovoljci in mu pomagali postavljati center. Vsako leto je nastalo nekaj novega – hiška iz slame in gline, lesena hiška za počitek, utica za masaže, dvorana za meditacije in delavnice – za primer slabega vremena, hiške na drevesih, lesena piramida, šamanske savne … Sprehod po centru, ki je dobil ime po istrski boginji plodnosti, je res zanimiv, na vsakem koraku te čaka presenečenje – kamnite skulpture, totemi, oltarčki, izdelki ljudi, ki so preživljali čas v Ei, miniaturni Stonenhenge, mozaiki, živali, permakulturni vrtiček, nasadi sivke, kotički s prijetno energijo – med njimi pa je prav gotovo najbolj čaroben gozd, ki se razprostirata za centrom.
Več v Zarji št. 34, 23. 8. 2016
