Bil je sončen dan, ko sva ta košček raja obiskali s fotografinjo in bolj ali manj ostali odprtih ust. Tudi potem, ko nam je Alan pripravil kosilo. Pašto s šparglji v omaki iz indijskih oreščkov.

Gajin svet. Že pot, ki vodi iz Kopra mimo Šmarja do primorske vasice Koštabona, pa še naprej do centra Sacred Gaia in Planeta 47, koščka zemlje, ki ga je pred leti najprej našel on, Alan Asta, pripoveduje zgodbo o izgubljenem raju. Ona ga je iskala po vsem svetu. Peru jo je poklical večkrat, tam se je učila šamanskih veščin, se povezovala z materjo zemljo, dokler je pot ni pripeljala prav tja, kjer si je za svoj košček pod soncem prostor že urejal on, v Koštabono. Bil je čas za nov začetek po napornem življenjskem ciklu. Mlada mamica z znanjem astrologije je takoj vedela, da si bo prav na tem koščku, ki jo je tako zelo spominjal na Peru, uredila svoj dom. Pa še sosed je bil na mestu. Rojen na isti dan v letu, 23. marca, povezan z naravo in odprt tudi za druge svetove. Z veliko pomoči zvezd sta na skupni poti postala starša Vala. Vsa Slovenija je spremljala boj matere, ki se je zavzemala za izboljšanje življenjskih razmer otrok z Downovim sindromom. Ustanovila sta center za ta sindrom in ga poimenovala Planet 47, pa pripravila številne prireditve, ki so dvigale zavest. V Koštaboni so se rojevale ideje, ki so se udejanjale po vsej Sloveniji. Val končuje osnovno šolo s prilagojenim programom v Portorožu. Star je 15 let. Srečen je. 

Nova doba je tukaj. Na posesti naju najprej z ovohavanjem pozdravita dva kužka. Sprehodiva se mimo cvetočih dreves in lesenega orla, indijanskega totema, ki ščiti posestvo pred zlemi silami. Ribice v naravnem bazenu so se zbudile iz zimskega spanja, poleti pa se jim pri plavanju pridružijo tudi ljudje. Notranjost zimskega vrta je že bogato obrodila. Solate uspevajo celo leto, da hranijo s svojimi vitamini stanovalce, pa tudi obiskovalce, ki prihajajo po znanje in pomoč na ta košček sveta. Lepše bo teklo ljudem, ki zmorejo razvozlati vozle preteklosti, tudi s pomočjo šamanske astrologije. Šele potem lahko res hodijo po poti svojega srca, pravi Gaia, ki je vesela, da je nova doba končno tukaj. Kai Pacha je čas, ki ga živimo zdaj, sedanjost. Hanan Pacha pa je svet prihodnosti, enosti, povezanih bitij. Je nekaj svetlega, pripoveduje Gaia, medtem ko sedimo v krogu na blazinah. Pijemo matcho in vstopamo v mehkobo miru.

Osvobajanje ženske. Moški so zdaj v fazi, ko nas ženske najbolj potrebujejo, čeravno morda tega ne znajo pokazati ljubeče. Ne še. Ženske smo tu, da ustvarimo pogoje, ko jim bomo položile na srce, kar je pomembno za naš planet in zanamce, da bodo ne z agresijo in uničevalnim orožjem, ampak z mehkobo doumeli, kaj je treba ukreniti. »Ženska ima povezovalno moč. Pa ne, da moškega poniža, se bori z moško močjo za prestol, ampak na svoj ženski način. Zato pa mora prebuditi svoje energije boginje. To pomeni, da bo očiščena negativnih čustev, genetike mam, babic, prednic lahko svobodno živela sebe.« Gaia ima znanja, kako naj se ženske, ki jih blokirajo negativna prepričanja, osvobodijo. Več kot deset let nazaj je v Koštaboni že vodila tečaje, s katerimi jim je vračala vero v življenje, v pravico, da se izrazijo v vsej svoji biti, orodja, kako ob svojem moškem ponovno vzcveteti … Učila jih je ljubezni do sebe. »Vsak človek je zvezda, vsak moški in vsaka ženska. Astrologija pomaga, pa obredi, sožitje z naravo, veganska prehrana. Nova doba je matriarhat, s prečiščeno energijo, brez starih vzorcev.«  

Skupaj v svetlobo. Delavnice je v nadaljevanju vodila z Alanom, ker je začutila, da je čuteče sobivanje tisto, ki se ga moramo na novo naučiti. »Skupaj bomo ustavljali uničevanje narave in jo začeli pospešeno obnavljati. Politika ne igra tako velike vloge, kot ji jo pripisujemo, zato raje več energije posvečajmo svojim vrtovom (beri dobesedno) in samim sebi. Bolezni in epidemije ter virusi bodo – lahko jih sprejmemo kot pospešitev dviga zavesti – kot rešitev k hitrejšemu manifestiranju zdravega sveta. Duh je že ušel iz stekleničke, nujno je, da vsak sam ukrepa takoj. Gorela so pljuča zemlje, ključni gozdovi na našem planetu, posledice šele prihajajo do nas. Preveč lovimo, zmanjkalo bo rib. Preveč nas je, zato bo nujno kontroliranje rojstev. Živeli bomo bolj skromno in samooskrbno in se prehranjevali z rastlinami.«

Več v reviji Zarja Jana, št. 19, 10.5. 2021