vladimir-putin, gobe, rojstni-dan Svet24.si

Spodletel poskus atentata na Vladimirja Putina

nina-osenar Svet24.si

Po štirih letih se je oglasila Nina Osenar: "Zrla...

franci matoz bobo Necenzurirano

Šef Pošte pri obrambi računa na Matoza in ...

danijel krivec bobo Reporter.si

Danijel Krivec skoraj padel skupaj, ko je zvedel, ...

Schumacher Ekipa24.si

Na prodaj osebni avtomobil Michaela Schumacherja! ...

poroka-na-prvi-pogled Njena.si

Poroka na prvi pogled: Hajdi se je v nesreči grdo...

GW1L6797 Ekipa24.si

Škandal v Fazaneriji! Z nacističnim pozdravom na...

Alter

V pričakovanju čudeža

Časi so tako negotovi, da verjetno vsakdo kdaj pomisli, da bi nam kakšen čudež tu in tam prav prišel. Še najpogosteje naj bi se dogajali okoli svetnikov oziroma blaženih. Slovenci se za zdaj lahko pohvalimo z dvema: Antonom Martinom Slomškom, njegov čudež je bila po mnenju Cerkve in zdravnikov ozdravitev celjskega opata in prelata Friderika Koljška, ki da je ni mogoče pojasniti samo z medicinsko znanostjo, drugi pa je blaženi mučenec Lojze Grozde. Medtem pa je spisek slovenskih kandidatov, ki čakajo na svetništvo, precejšen. Najdlje čaka Friderik Irenej Baraga, misijonar, škof v ameriškem Marquetu, ki je že skoraj v ciljni ravnini. V ospredju pa je spet mistikinja Magdalena Gornik, okoli katere naj bi se v njenem času zgodilo veliko čudežev, ampak za razglasitev za blaženo potrebujemo aktualnega!

Naj samo spomnimo, približno ob istem času, ko se je v 19. stoletju v Franciji štirinajstletni pastirici Bernardki začela prikazovati Marija, zaradi česar je Lurd postal eno najbolj znanih in obiskanih romarskih središč na svetu, je tudi v Sloveniji živela izredno nenavadna ženska mističnih nagnjenj, Magdalena Gornik (1835–1896) ali Gorniška Lenčka z Gore pri Sodražici. Kar 47 let naj bi živela brez zemeljske hrane, pogosto je doživljala zamaknjenja, na svojem telesu je nosila stigme – znamenja Kristusovih ran, med zamaknjenji pa naj bi prejemala mistično obhajilo in mistično jed, od česar je tudi živela. Njeno življenje so opazovali, raziskovali in se mu čudili številni duhovniki, celo najvišji cerkveni dostojanstveniki, pa tudi zdravniki. V ljubljanskem škofijskem arhivu je o njej več kot 6800 strani zapisov, pred tremi leti pa so začeli tudi postopek beatifikacije – razglasitve Magdalene za blaženo, kar je prvi korak na poti razglasitve za svetnico Katoliške cerkve.

Očitno znamenje. Po soglasju duhovniškega sveta je nadškof Stanislav Zore imenoval duhovnika Francija Petriča za postulatorja za pripravo postopka za razglasitev Magdalene Gornik za blaženo in nato za svetnico. »O Magdaleni Gornik mi je prvi govoril njen rojak in daljni sorodnik dr. France Oražem, profesor duhovnosti, ki je o njej pisal že leta 1958 in je v 90. letih prejšnjega stoletja zbiral gradivo za začetek postopka. Ko sem bil arhidiakon IV. arhidiakonata, kamor je sodila tudi župnija Gora nad Sodražico, pa sem izvedel o romanjih na njen grob in rednih molitvenih srečanjih ob prvih petkih ter sobotah v tamkajšnji cerkvi. To je zbudilo mojo radovednost in nazadnje sem na željo g. nadškofa Zoreta začel z raziskovanjem. Najbolje mi je odprlo razumevanje in pogled na to nenavadno ženo tudi branje knjige teologinje Martine Kraljič z naslovom Magdalena Gornik,« je povedal Petrič. Še preden je sprejel to nalogo, pa je Magdaleno zaprosil za znamenje, ali naj to delo sprejme. »Imel sem neke težave z zdravjem in vse so se uredile, kar je bilo zame očitno znamenje.«

Zadržani do izjemnih pojavov. V skladu z navodili je zbral vse podatke in nato so dokumentacijo poslali v Rim. »Pred dvema letoma so nam odgovorili, da moramo vlogo dopolniti z obsežnejšimi razlagami. Kadar gre za izjemne pojave, kot so prikazovanja, videnja, so še bolj zadržani in zahtevajo še več pričevanj. V tem postopku je to oteženo, saj gre za osebo, ki je umrla pred 126 leti in so vse priče tudi že pokojne, zato moramo pričevanja iskati v arhivih. Prevedli smo vsa ta dodatna pojasnila in jih poslali v Rim. Konec lanskega leta je iz Rima prišlo dovoljenje, da lahko začnemo s škofijskim postopkom, temu bo sledil še rimski del postopka.« Škofijski del so napovedali prav na 126. rojstni dan Magdalene Gornik, 26. februarja v Sodražici. V postopku naj bi sodelovalo od deset do 12 strokovnjakov, ki jih je Petrič že izbral, zdaj čaka samo še na njihova soglasja. »Začetek mora biti formalno popoln, sicer ga lahko kongregacija vrne na začetek.«

Več v reviji Jana, 15.3.2022