Neja Meta ni običajno dekle. Pravzaprav je malo čudna, poreče marsikdo. Tudi ona sama. Svet namreč vidi in predvsem občuti drugače kot večina ljudi. »Že kot otrok sem pobegnila v naravo, ker mi je življenje namenilo velike preizkušnje, kar se ljudi tiče, in živali so me ustvarile takšno, kakršna sem,« pripoveduje mirno in brez grenkobe. Poskušala je biti bolj vpeta v razumsko urejen svet, ukvarjala se je tudi s konjeniškim športom, a jo je vleklo drugam, dokler ni zbrala dovolj poguma in se odločila za drugačno pot. Konji so njeni učitelji, drevesa se pogovarjajo z njo in včasih vidi samoroge. »Sem čudna, a ne?« se smeje, medtem ko na improvizirani klopi pod jablano na robu pašnika srkava kavo.
Konji zahtevajo iskrenost
Večina ljudi, ki zaidejo v Kiron, v bistvu pridejo iskat pristnost, ki jo pogrešajo v vsakdanjem življenju, tudi če se tega sprva niti ne zavedajo. Neja Meta po navadi poučevanje začne z meditacijo. »Tisti, ki pridejo predvsem jahat, se naučijo tudi tega, ampak pri tem ne gre za mehansko početje. Ljudje se morajo najprej zavedati samih sebe. Hočem, da je vsak popolnoma navzoč s svojimi mislimi, jaz pri tem le čakam in opazujem čredo. In potem se zgodi … Ljudje gredo od tod s čudežem v dlaneh. Včasih se dogajajo tako velike stvari, da sem zares osupla,« pravi Neja Meta. Z zares hudimi skeptiki uvodne meditacije sicer ne more narediti, ker se takoj uprejo. »Z njimi moram narediti nekaj čisto novega, kar zasiti njihov razumski svet, hkrati pa delam razpoke v tem svetu, zato da se lahko potem zgodi kaj pristnega. In vedno znova se,« pravi.
Pa ji kdaj vendarle spodleti? Se zgodi, da konji koga ne sprejmejo? »Ne. Najbolj zanimivo je, da konji ne sodijo,« odgovarja Neja Meta. »Čustva, s katerimi pridejo ljudje, so za konje zgolj sporočila, ne glede na to, kakšna so. Konj lahko mirno stoji ob nekom, ki je pod velikim stresom, saj ga ne sodi, ampak ga vzame, kakršen je. Postane pa nemiren, če se človek, ki je pod stresom, pretvarja, da je vse v redu, kar ljudje tako radi počnemo. Konj od tebe hoče iskrenost.«
Več v Jani št. 34. izid 24. 8. 2010
