arsenović1 Svet24.si

Župan Arsenović ima spet težave s parkiranjem

slovenska policija, marica, splosna Svet24.si

15-letnik 17-letnika zabodel zaradi mobilnega ...

jansa dimnik marcic jahta Necenzurirano

Ko Janšev golf partner toži, najame Natašo Pirc...

natasa pirc musar pl Reporter.si

Elena Pečarič nad Natašo Pirc Musar: Ob njeni ...

milovic Ekipa24.si

Kaaaj?! Nogometašice Olimpije v prvi ligi slavile...

Skrivnostno bitje Odkrito.si

Policisti streljali na bizarno bitje

slovenija kosarka Ekipa24.si

O, ne! Poškodba enega ključnih igralcev ...

Ljudje

Najina največja preizkušnja

Dve nosečnici na kupu sta zagotovilo za živahen pogovor o nosečnosti, otročkih pa tudi o obetih za kariero, brez katere ne bi bili niti popolni niti srečni.

Avtor:

Marija Šelek

Značke:

Pevko Manco Špik in balerino Ano Klašnja zdaj seveda združuje veselo pričakovanje, sicer pa sta si zelo različni. Ana je energično prekipevajoča, Manca umirjeno razmišljujoča, da ne omenjamo razlike v višini, ki je kar 20 centimetrov.

Poleg nosečnosti je Mančinih zadnjih dvanajst mesecev zaznamovala selitev iz Ljubljane, kjer je v 18 letih zamenjala 13 stanovanj, na Obalo k partnerju in njegovi družini. »To je bil veliki korak zame, vedela sem, da je čas za družino, da sem že dovolj časa sama. Pripravila sem se, da grem v novo življenje in da si novo življenje želim tudi ustvariti. Otroka sem si želela že nekaj časa, vendar mi ni bilo dano, zato je bilo minulo poletje prelomno poletje mojega življenja,« nežno pripoveduje Manca, ki mesec pred porodom že močno gnezdi. To pomeni, da ureja vse za prihod dojenčka in doma je že parkiran voziček Peg Perego, kupila je tudi že prve pleničke ter se ob tisti krpici kar razjokala.
Ker ima Ana do poroda dobra dva meseca, ji je uspelo nekaj tednov še dopustovati v Južni Afriki, tam njen Miha Krušič že veliko let uči v eni izmed plesnih šol. Njegovi varovanci so tako že petič postali svetovni prvaki v hip hopu. Ker pa ni mogla biti pri miru, je še Ana malce poučevala. Miru pa jima ni dala niti nakupovalna žilica, tako da so njuni kovčki ob vrnitvi bili težji za nekaj otroških oblačilc. Doma sta že namočila pleskarske čopiče, pri urejanju otroške sobice pa jima pomagajo Mali zakladi.
Prva polovica lanskega leta ni bila lahka za njo, saj se je po operaciji noge posvečala rehabilitaciji, priznava pa, da je imela tudi malo osebnostne krize. »Počutiš se nekoliko nekoristnega, kariera tako rekoč miruje, porajajo se dvomi, ali si bo telo opomoglo za vrnitev na oder. Tako se je oddaja Slovenija ima talent pojavila ob pravem času in tega sem bila vesela,« pripoveduje Ana, ki zelo uživa v poučevanju mlajših rodov. Tudi zaradi ljubkih komentarjev triletnikov, kot je tale: »A ti imaš dojenčka, ti se nisi samo malo preveč najedla?«
Se do vaju zdaj ljudje kaj drugače obnašajo?
Manca: Morda me domači res malo bolj crkljajo in so še bolj uvidevni. Saj so vedno, ampak zdaj še posebej. Sicer nisem oseba, ki bi želela, da me zaradi nosečnosti drugače obravnavajo, kljub vsemu pa prija, da morda kakšno večerjo več skuhajo in kaj pospravijo.
Tudi moji poslušalci so veseli zame, se z mano veselijo, dobivam njihova sporočila in spodbude. Vedo, da me je strah poroda, zato me spodbujajo in delijo svoje izkušnje z mano.
Pa vas je res strah poroda ali je bil to samo malo napihnjen naslov v tisku?
Manca: Vedno skušam biti iskrena in vedno priznam svoje težave. Ja, me je strah – vem, da je to del procesa in da je to nekaj povsem normalnega in naravnega, vendar ne bi mogla reči, da me ne skrbi. Malce se tolažim s to svojo višino, češ da bo kar ven padel. (smeh)
Ana: Tudi meni piše veliko ljudi, ki jih ne poznam, še posebej mamic, te so zelo na moji strani, spodbujajo me in mi pravijo, kako mi paše nosečnost. Na Pop tv in v Operi je pa zelo smešno, ker so se začeli vsi moški do mene drugače obnašati. Ne v smislu, da zanje ne bi bila več privlačna, temveč v tem, da mi primaknejo stol, odpro vrata, pridržijo plašč. To se je začelo že med snemanjem oddaje Slovenija ima talent, ko sta s takim vedenjem začela Lado (Bizovičar) in Branko (Čakarmiš) in sem se kar smejala. Sicer sem si vrata čisto sposobna odpreti sama, mi je pa lepo, da imajo moški tudi v današnjem času takšno spoštovanje do bodočih mamic.  Moj Miha pa tako ali tako, mojemu se meša! (smeh)
Vas torej nosi po rokah.
Ana: Seveda in komaj čaka!
Manca: Ja, vidiš več spoštovanja in iskric v njihovih očeh.
Kaj pa je tista zoprna stran, da ste prepoznavna nosečnica?
Ana: Zoprno je bilo edino to, da sem morala to zelo hitro povedati v Operi, saj sem morala odpovedati predstave. Vendar sem jih prosila za diskretnost, vsaj da minejo trije meseci in se prepričaš, da je z otročkom vse v redu. Ko sva s partnerjem šla na pregled za nuhalno svetlino, so naju tam videli, zato sva prejela klic z ene izmed rumenih revij, ki je iz naju pravzaprav izsilila priznanje, povedali so, da bodo v ponedeljek to objavili. Zato sva bila nekako prisiljena to javno objaviti na televiziji prej, kot bi si to želela. Odločila sva se, da bova rumeno revijo prehitela in objavila novico v nedeljo na Talentih. Ker nisva želela, da prijatelji in sorodniki za to izvedo po televiziji – do takrat so za nosečnost vedeli samo najini starši – sva ves konec tedna kot zmešana tekala okoli in poskušala vsem najinim povedati do nedelje, ko sva to oznanila pred kamerami vsej Sloveniji. No, to mi je bilo grdo. Da mi za eno tako stvar v mojem življenju, tako intimno, tako lepo, drugi odrejajo, kdaj jo bom delila z drugimi. To je pa ta slaba stran medijske prepoznavnosti.
Manca: Sama take izkušnje nisem imela, so pa o meni že nekaj časa špekulirali. Potem so v nekem obdobju začeli pisati o meni, me spraševati, vendar jim nisem nič potrdila, ker sem zaradi krvavitev imela ravno teden bolniške in nosečnosti nisem hotela potrjevati, dokler ne bi bila prepričana, da je z otrokom vse v redu. Tako sem novico sama objavila pravzaprav zelo pozno – po šestih mesecih, saj se mi trebušček zaradi moje velikosti do pred enega meseca ni veliko poznal.
Nista v povsem običajnem poklicu – Ana je balerina, Manca, vi ste pevka, samostojna podjetnica in ste že povedali, da boste zagotovo imeli abstinenčno krizo po nastopanju.
Manca: Saj jo že imam. Že če dva tedna ne nastopam, jo imam. Obsedena sem z nastopanjem, s tem adrenalinom, in oder že zdaj zelo pogrešam. Zdaj pa sploh, ko ne nastopam od konca decembra. Januar in februar sta tako in tako zatišna meseca, počasi pa sem že potrebovala čas, da sem vse pripravila, uredila za prihod dojenčka, morala sem se tudi sama umiriti. Učim pa še vedno štirikrat na teden. Sem namreč učiteljica v svoji pevski šoli, moji učenci so stari od 7 do 50 let ter prihajajo iz različnih koncev države. Zadnje mi je še v posebno čast.
Marca boste rodili, junija že nameravate na oder?
Manca: Junija in julija imam že potrjene koncerte.
Ana: To je meni všeč!

Več v reviji Zarja, št. 8, 23. 2. 2016