Zora je pri dvanajstih čudovito dekle, lahko bi ji prisodili še kakšno leto več, kot jih ima zares. V vsem je podobna svojim vrstnikom, posebnost je le v tem, da živi z dvema očetoma. Med pogovorom z njima o dosedanji izkušnji starševstva je bila (bi pri njenih letih sploh lahko bilo drugače?) zatopljena v svoj telefon. Zatem je bila še sama pripravljena odgovoriti na nekaj vprašanj.
Na začetku leta 2012 se je pri nas razvnela prava ideološka vojna pred referendumom o novem družinskem zakoniku. Ta naj bi med drugim uredil tudi istospolno starševstvo in posvojitve otrok, podobno kot to ureja zakonodaja v številnih državah po svetu. Zakonik, kot je znano, ni bil sprejet. Ob skromni 30-odstotni udeležbi je zanj glasovalo le 45 odstotkov volivcev.
V zagovor predlogu novega zakonika sta se takrat javno izpostavila tudi Christian Reinhardt in Marijan Por, istospolni par, ki že več kot trideset let živi v ZDA. Tja sta se preselila zaradi boljših delovnih priložnosti, prvi kot ekonomist in drugi kot arhitekt. Oba imata tako ameriško kot slovensko državljanstvo. Par z registrirano skupnostjo sta že lepo število let.
Januarja leta 2005 sta Reinhardt in Por posvojila deklico. Imenovala sta jo Zora, po njuni dobri prijateljici, ki je prezgodaj umrla. V ZDA zakonodaja dopušča istospolnim parom posvojitve, a tudi tam je bila pot do uradnega in dokončnega starševstva zapletena. Izpolnjevati je bilo treba veliko pogojev in v prvih treh letih Zorinega življenja sodelovati pri nadzoru socialnih služb.
Še en prelomni datum: 28. januarja 2010 jima je slovensko vrhovno sodišče kot prvemu istospolnemu paru priznalo tujo sodno odločbo o posvojitvi otroka. Postopek je na naših sodiščih trajal več let in doživljal tudi takšne preobrate, da je na primer državna pravobranilka paru očitala kršenje javnega reda. Odločba vrhovnega sodišča je dokončno uredila Zorin status pri nas. Zdaj ima tudi slovensko državljanstvo.
Pred nekaj dnevi je bila družina na obisku v Sloveniji, kamor pride enkrat ali dvakrat na leto. Vse tri smo prosili za pogovor o tem, kako poteka njihovo vsakdanje življenje v družini dveh očetov in ene hčere. Zora je zdaj že dovolj zrela, da je tudi sama spregovorila o svojih občutkih in mnenjih ter o stvareh, ki so zelo osebne, a jih je bila pripravljena deliti z nami.
Zora je zelo fejst punca! Kako bi oba očeta opisala dvanajst let izkušenj s starševstvom? »Recimo, da smo lažji del predelali,« nasmejano pravi Por. »S puberteto nas morda čakajo težje preizkušnje.« A to ni nujno, takoj pristavi Reinhardt, saj verjame, da bo hči uspešno napredovala tako kot do zdaj. »Zora je zelo fejst punca! « takoj doda. Starši jo opišejo kot odprto, komunikativno, ljubečo, socialno zelo ozaveščeno dekle. Vedno je pripravljena pomagati, doma ali v širšem okolju pri prostovoljnem delu. Družina veliko potuje po vsem svetu. »Naše izkušnje s številnih potovanj so Zori zagotovo zelo odprle pogled na svet, ob tem se je ogromno naučila. Upal bi si trditi, da je bolj zrela kot njeni vrstniki pri teh letih,« ocenjuje Reinhardt. Je zelo čustvena, a obenem postaja vse bolj racionalna in predvsem ozaveščena o vsem v našem okolju. »To je gotovo posledica vsega, kar smo skupaj doživeli. Sodelovali smo v kampanji za sprejetje družinskega zakonika in Zori razložili, zakaj je pomembno, da to počnemo.« Ob tem je treba dodati še to, kar lahko vidi vsak opazovalec: Zora je sproščeno veselo dekle, kar pokaže z veliko nasmehi, kot potrdita oba očeta, ob vsaki uri dneva, v družbi tako vrstnikov kot odraslih.
Vse uredimo s pogovori.Družina stanuje v manjšem mestu nedaleč od New Yorka. »V okolju, kjer živimo, nismo bili nikoli obravnavani drugače od drugih. Nihče se zaradi nas ni počutil ogroženega. Zora se druži z vrstniki in ima veliko prijateljev,« opiše Por. »Zdaj je začela hoditi v sedmi razred, zamenjala je šolo in okolje, dobila je nove prijatelje in sošolce, a tudi ta prehod je potekal brez težav.«
Vsi trije potrdijo, da se veliko pogovarjajo. »Zora naju je ob odhodu v novo šolo vprašala, kako naj komu od sošolcev pove, da ima dva očeta. Skupaj smo nato ugotovili, da je vsaka zadrega odveč, saj do zdaj ni nikoli imela težav komu razložiti, kakšna družina smo,« pove Reinhardt. Pogovori so pomagali tudi zgraditi Zorino predstavo, da živi v razširjeni družini.
Več v reviji Zarja št. 9. 28. 02. 2017
