V šoli mu gre v redu, a ni navdušen nad matematiko, fiziko in kemijo, bolj ga privlačijo verstva sveta, literatura, filozofija in učenje tujih jezikov. Tako se uči latinsko, nemško, angleško, pa tudi arabsko. V kratkoročnem načrtu ima še učenje francoščine, gruzinščine, in kurdščine. Veliko bere, predvsem zgodovinske, filozofske knjige in eseje. In veliko razmišlja o svetu, v katerem živi. Ker svojega časa ne zapravlja po disko klubih, čeprav ga nekajkrat na leto vendarle prime, da se gre tja zdivjat, je veliko možnosti, da bo postal, ko odraste, poliglot in učenjak.

Ne ve pa še, kaj bo študiral. Morda specialno pedagogiko, morda jezike ali pravo. Želi si tudi, da bi postal res velik človekoljub, saj je ugotovil, da dobra dela človeka naredijo prijetnega, človeško toplega, bolj prijaznega, da ga pravzaprav plemenitijo in mu širijo obzorja. Če bi bil bogat, sploh ne bi hodil v službo, ampak bi vse življenje opravljal le dobra dela.

Poučuje Palestinca. »V zadnjem šolskem letu sem dvakrat ali trikrat na teden po kakšne tri ure učil slovenščine begunca, pravzaprav skoraj svojega vrstnika iz Palestine. To počnem prostovoljno preko Slovenske filantropije,« začne in pove, da ne sme izdati njegovega imena. Z njim se pogovarja po angleško in včasih tudi arabsko. Mlademu beguncu, ki obiskuje slovensko šolo, pomaga tudi pri učenju vseh predmetov, pri pisanju domačih nalog in predvsem pri učenju slovenske slovnice. »Upam, da bom nekoč lahko prostovoljno delal tudi v tujini, denimo v Libanonu ali v iraškem Kurdistanu,« doda, saj bi se rad naučil tudi kurdski jezik. »Kurdov je kar približno 16 milijonov, živijo pa v Turčiji, Siriji, Libanonu, Armeniji, Iranu in gotovo še kje, pa nimajo svoje države. Tudi Palestinci je nimajo, pa živijo tam že stoletja. Mednarodna skupnost bi morala Kurdom in Palestincem zagotoviti prostor pod soncem, to je svojo državo. Nanje ne bi smeli pozabiti, ko bodo končno končali sirsko vojno, ki so jo zakrivili predvsem Rusi in Američani!«

Samostojnost. Pravi, da imamo Slovenci veliko srečo, da smo prišli do svoje države. Ni idealna, a je naša. Pravi, da bi nam bilo veliko bolje, če bi se znali slovenski politiki med sabo pogovarjati in sporazumevati. Tako pa si po njegovem mečejo le polena pod noge. »Če je vlada za, bo opozicija proti in nasprotno. Nič ne mislijo na državo, na ljudstvo. Gre jim le za to, kdo bo koga. Velik otročji vrtec so in nekdo bi jih moral pošteno po riti,« navihano reče.

Pa vendar je prepričan, da čaka Slovenijo še lepa prihodnost. »Do nje pa bomo prišli le v primeru, če ne bomo nadaljevali ideoloških delitev ter nestrpnih in sovražnih ideologij, ki jih najbolj propagira Nova TV.«

Posebej poudari, da ima današnja mladina dovolj izkopavanja kosti in druge svetovne vojne. »Sovražimo tudi delitve na leve in desne. Želimo si takšne predstavnike ljudstva, ki so strpni, pametni in predvsem odgovorni do nas. Mi potrebujemo državnike, ki imajo vizijo, ne pa politikov, ki vidijo le do naslednjih volitev.«

Všeč mu je, da ima naša država brezplačno izobraževanje, dokaj dober socialni sistem, zdravstvo … »Res pa je, da je vse to dediščina iz prejšnjega sistema, ki ga nekateri – vsaj po moje – preveč kritizirajo. Marsikaj je bilo takrat dobro urejeno, marsikaj pa tudi ne. Ampak tudi danes ne rastejo rožice za vse. Zelo sem žalosten, ko vidim, da se človeštvo ničesar ne nauči iz zgodovine. Če bi se, na svetu ne bi bilo več vojn. Vojne so namreč namenjene le dobičkarstvu.«

Zakaj se jih bojimo? Pravi, da ga zelo privlači muslimanska vera. Se pa zaveda, da se Evropejci muslimanov in muslimanske vere bojijo. 

Več v Zarji, št. 30, 25. 7. 2017