Znanstveniki z univerze v Aberdeenu na Škotskem, med katerimi je bila Slovenka Janja Zupan, so odkrili matične celice, ki bi bile lahko v prihodnje ključnega pomena za vzdrževanje in obnavljanje kolenskih sklepov. Tako so maja letos, že prvi dan po objavi članka v znanstveni reviji Nature Communications, poročali na enem od britanskih medicinskih portalov.
Odziv medijev je bil velik, najprej v Veliki Britaniji in tujini, nato še pri nas. Prva soavtorica znanstvenega članka je dr. Janja Zupan z ljubljanske Fakultete za farmacijo in prosili smo jo za pogovor. Presenečena in hkrati vesela je, da je zelo specializirana in strokovna raziskava vzbudila toliko zanimanja.
Res je, večina med nami ni strokovnjakov za delovanje celic, a sklepamo lahko, zakaj je odkritje pritegnilo toliko pozornosti: na milijone ljudi predvsem v poznejših letih ali po intenzivnih obdobjih telesne aktivnosti trpi zaradi okvar hrustanca in s tem povezanih bolečin. V Veliki Britaniji ima na primer težave s kolenskimi sklepi kar 14 odstotkov prebivalcev. Podobno je tudi v drugih državah. Pri nas je pozornost, namenjena novici in mladi znanstvenici, razumljiva vsaj še zato, ker smo vedno veseli, da se tudi komu od naših strokovnjakov uspe dokazati v tujini, kjer je konkurenca velika in neizprosna.
»Popravljalke« sklepov. Kako bi lahko dosežek poenostavljeno opisali? »Ugotovili smo, da v sklepni ovojnici obstajajo matične celice, ki bi bile lahko ključne za vzdrževanje in obnavljanje kolenskih sklepov, in torej imajo sposobnost regeneracije oziroma bi lahko na novo tvorile sklep. Opazovali smo, koliko celice pripomorejo k obnovi. Za zdaj je bil narejen prvi korak opazovanja pri živalih, a raziskave se bodo gotovo nadaljevale. Uporaba ugotovitve v praksi je še stvar prihodnosti. Največji korak bo dosežen takrat, ko bomo odkrite celice znali spodbuditi, da bodo obnavljale poškodovane strukture sklepa.«
Dosežek spada na področje regenerativne medicine, ki namesto zdravil oziroma kemijskih spojin uporablja celične terapije. Za degenerativne bolezni, pri katerih začnejo razpadati tkiva, kot so obrabe sklepov, nimamo zdravil. Nekatera zdravila sicer so, pojasni Zupanova, na primer za osteoporozo, a ta večinoma preprečijo razgraditev, ne zmorejo pa obnoviti tkiva, razen v zelo redkih izjemah. Pri hrustancu nimamo niti enega niti drugega zdravila, podobno je pri oslabljenih mišicah, zato se uporabljajo celične terapije.
Dve leti iskanja priložnosti. Raziskava je trajala pet let, zanjo so predvideli milijon funtov. Zupanova je dve leti delala v skupini revmatologa in profesorja Cosima De Barija, ki deluje na področju tako imenovanega tkivnega inženirstva.
Leta 2012 je Zupanova opravila doktorat na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, kjer je zaposlena od leta 2009 in opravlja tudi pedagoško delo. »Želela sem delati predvsem raziskovalno, zato sem dve leti iskala priložnost po vsem svetu, od Avstralije do Švedske. Zdelo se mi je, da potrebujem takšno izkušnjo,« opisuje svoje obdobje pred odhodom v tujino. »Že v času doktorata sem tri mesece delala v Edinburgu, zato mi je šlo pozneje v Aberdeenu, prav tako na Škotskem, vse nekoliko lažje.« Omenjena skupina je iskala sodelavca, ki bi bil na postdoktorskem študiju in bi zadnji dve leti projekta polni čas sodeloval v raziskavi. Projekt je pred tem le počasi napredoval.
Več v reviji Zarja št.,34. 22. 08. 2017
