»Oddaja je zdravila mojo dušo,« pravi zmagovalka šova Zvezde plešejo, nekdanja vrhunska plezalka Natalija Gros, ki je sicer blestela v vsaki oddaji, v zadnji pa je zažarela. Prav začutili smo, da se je v njej nekaj spremenilo. »Zunanji videz je samo odraz tistega, kar sem začutila v sebi. Na novo sem zaživela, se napolnila z življenjsko energijo, si vzela dovolj časa zase, ki sem ga krvavo potrebovala. Začutila sem drznost, samozavest in strast, ki je v meni toliko časa spala.« Spremembe so se v njej iz oddaje v oddajo dogajale spontano. »Srečevala sem se s številnimi ovirami, osebnostnimi in plesnimi izzivi in potem v vsaki nedeljski oddaji presegla samo sebe, zato je bilo to obdobje zame tako zelo pomembno in intenzivno!«

Tri mesece trdega dela je bila zanjo najboljša investicija vase in neizmerno darilo njeni ženski duši. Povabilo v oddajo je prišlo ob pravem trenutku. »Od nekdaj sem si želela plesati. Lani sem večkrat zaplesala v dnevni sobi. V meni se je zbudila neznanska želja po izražanju skozi lepe gibe, in ko so me s POP TV poklicali, ali bi sodelovala v oddaji, se mi je zdelo, kot bi mi prebrali misli. Verjamem, da je vesolje naklonjeno srčnim, iskrenim mislim, saj se je to v mojem življenju že večkrat izkazalo.« Čeprav vesela klica, je bila najprej zadržana, saj je vedela, da bo to pomenilo veliko medijsko izpostavljenost. Po nenadni smrti svoje velike ljubezni, fotografa in režiserja Jureta Breceljnika, pred tremi leti se je namreč povsem umaknila iz javnosti. K odločitvi je veliko pripomogel blagoslov Juretovih in njenih staršev. »To se mi je zdela najboljša možna pot nazaj v življenje in v javnost, saj je oddaja zelo pozitivna. Prisluhnila sem srcu in intuiciji, ki mi večkrat govorita drugače kot razum. Za srčne želje je treba tvegati, se premakniti iz cone udobja. V življenju se mi je vedno izkazalo, da je srčna pot tista prava in najbolj izpolnjujoča, čeprav večkrat težja, kot tista varna, razumska. Ko je Jure umrl in sem razmišljala, ali bi nadaljevala njegove projekte, mi je razum govoril, da je stvar res tvegana in da se bom lahko finančno še bolj zapletla. Srce in intuicija pa sta me potiskala v to sicer težjo pot, brez zagotovila o uspehu. Zato upam, da so tudi gledalci začutili, da sem bila tam s srcem in dušo in izključno zase.«

Najboljša terapija. »Že od začetka sem vedela, da bo oddaja moja najboljša terapija in zdravilo, da spet dobim nazaj občutek, da sem samozavestna, lepa in privlačna ženska. Ko izgubiš ljubljenega moškega, ko prevzameš vajeti v svoje roke, ko si za vse sam, ko delaš tudi tradicionalno moška dela, ko si oče in mati hkrati, ženska plat zelo trpi. Tudi zato sem se odločila poskusiti.« Razlika med Natalijo v prvi oddaji in danes je kot noč in dan, pravi. »V prvi oddaji niti slučajno ne bi mogla nastopiti z argentinskim tangom. Bilo mi je nerodno in bila sem precej zadržana, nisem bila navajena nastopati pred ljudmi, pri plezanju to ni pomembno, tako ali tako gledaš v steno, tu pa imaš stik z gledalci, koketiraš z njimi, sploh pa nisem mogla izraziti strasti, ki jo tango izraža. Na koncu sem sama sebe presenetila. Ta najin zadnji tango je pravzaprav moja največja zmaga. Zmage sem tudi sicer iskreno vesela, ampak bi bila enako vesela, tudi če je ne bi bilo, ker sem v oddajah dobila točno to, kar sem iskala in potrebovala, na koncu pa dobila še več. Zmaga je samo potrditev najinega dela in truda ter tega, da so naju gledalci sprejeli in začutili, saj sva bila iskrena, pristna, dostopna, in da so uživali v najinih koreografijah.«