Ljudje

Misli podaljšujejo življenje

Stane Mažgon
7. 8. 2018, 07.15
Deli članek:

Nekaj dosežkov iz življenja in izkušenj Jožka Battestina je res neverjetnih. Ne le tistih iz mladih let, temveč tudi iz zadnjega desetletja: pri 90. letih je napisal pomembno knjigo o grafologiji, pri 91. pa je opravil tečaj za športnega pilota. Marca je dopolnil 100 let in priredil koncert v domu na Koleziji v Ljubljani, kjer zdaj živi in, kot lahko zanj mirno rečemo, ustvarja.

Iztok Dimic
Jožko Battestin

Pomembnih stvari, ki jih je Jožko Battestin naredil v življenju, je bilo res veliko. Opisal jih je v sproščenem pogovoru in se ob tem večkrat optimistično zasmejal. A med njimi ena vsekakor izstopa: pri 91 letih je opravil izpit za športnega pilota. Le kako mu je to uspelo?

»Preprosto! Greš tja in ga narediš,« je odgovoril nasmejano. »Vse življenje sem si želel pilotirati letalo. Večkrat sem pomislil, da bi raje letel kot vozil avto po mestu.« Tudi pri 91 letih je bil pravi čas za to. Vse je šlo gladko, pravi. Nobenih težav ni imel in posebnih formalnosti tudi ni bilo. Na Brniku je sedel v cessno, ob njem je sedel inštruktor. Letalo je obračal najprej na travi, nato pa povsem samostojno poletel. Sam je opravil vse in brez posebnih navodil. Poletel je do Bleda in okolice. Inštruktor pri tem ni imel nobenega dela, niti ob vzletu niti med letom ali ob pristanku. To se mu ni zdelo nič posebnega, saj je tehnično izobražen, kot poudari, in je vedel, kaj je treba narediti.

Battestin se je rodil 14. marca 1918 v Ljubljani. Njegov oče se je priselil iz Trsta in delal kot višji inšpektor pri železnici, doma pa je bil iz Lovrana. »Tam je bilo veliko Battestinov. Mnogi so odšli v Ameriko, študirali, si ustvarili kariere in objavljali knjige.« Na otroštvo ima lepe spomine in že takrat je imel strast do ustvarjanja. Ves čas je nekaj gradil in sestavljal. Skoraj samoumevno je bilo, da se je pozneje usmeril v študij elektrotehnike. Kot inženir je na začetku kariere poučeval na srednji tehnični šoli in gimnaziji in kasneje na mariborski univerzi.

Knjige, članki in patenti

Že pri osemnajstih je prijavil svoj prvi izum, vseh je v naslednjih letih prijavil štirinajst patentov. To so bile predvsem naprave in pripomočki za pouk fizike in mehanike. »Imam škatlo, v kateri je sto sestavnih delov, s katerimi je mogoče narediti 180 fizikalnih poskusov. To je zelo primerno za študente.« Pozneje je komplet izdelovalo podjetje Učila Ljubljana in prodajali so ga po vsej Jugoslaviji. Napisal je več strokovnih priročnikov in člankov s področja optike in mehanike. Battestin še omeni, da je vodil gradnjo Instituta Jožef Stefan.

Ves čas je živel v Ljubljani, kjer si je ustvaril družino. Njegova hči živi v Kanadi. Po poklicu je matematičarka, poročena je z znanstvenikom in veliko potuje, trenutno, kot omeni, pa je z možem v Avstraliji.

Strokovnjak za grafologijo

Še nekaj dosežkov iz Battestinovega zadnjega desetletja: po obdobjih znanstvenih knjig in člankov se je navdušil za grafologijo in jo začel proučevati. »Z dr. Antonom Trstenjakom sva bila prijatelja. Veliko sva govorila o tem, prebiral sem knjige in znanje se je povezalo. Zelo sem ga cenil, bil je izjemen človek. Večkrat sem ga obiskal.« Pri 90 letih je izdal knjigo z naslovom Osnove grafologije. Ko so jo recenzenti prebrali, pravi Battestin, so le rekli, da ji nimajo kaj vzeti ali kaj dodati. Z njo je presenetil strokovnjake s tega področja. Prof. dr. Janek Musek s Filozofske fakultete v Ljubljani je v uvodu knjige zapisal, da je ta pomembno izhodišče za temeljno znanstveno preverjanje ene izmed klasičnih grafoloških teorij in izviren prispevek k znanstveni grafologiji.

Po izidu se je Battestin odločil še za to, da je svojo knjigo prevedel v nemščino in francoščino ter jo izdal v obeh jezikih. Izvode je podaril veleposlaništvoma obeh držav v Ljubljani, ki sta jih lahko posredovali tujim knjižnicam. Battestin tekoče obvlada tri jezike, poleg nemščine in francoščine še italijanščino, ki so jo govorili doma. Brez slovarja, kot pravi, lahko bere še angleško, špansko in rusko. Predvsem strokovna literatura v ruščini je čudovita, pripomni.

Več v Zarji št. 32, 7. 8. 2018.