Pet mladih življenj je moralo ugasniti, da so se inšpektorji po vsem svetu zakadili v sobe pobega in jih začeli pregledovati. Tudi pri nas. Na Poljskem, kjer se je zgodila grozljiva smrt petih deklet, pa je očitno več naključij povzročilo, da so se najstnice ujela v smrtonosni požar. Brez možnosti pobega. Zanimalo nas je, kako varne so sobe pobega pri nas.
Skrita kljuka. Zadnje raziskave kažejo, da naj bi se v mestu Koszalin, kjer je pet mladih, komaj petnajstletnih deklet praznovalo rojstni dan ene izmed njih v sobi pobega, požar vnel v predprostoru te sobe. Sobe pobega so družabna igra, namenjena ostrenju možganov, timbildingu, povezovanju, zabavi ... V njih si zaklenjen toliko časa, dokler ne najdeš vseh ključev, z zadnjim odkleneš vrata in se rešiš na prostost. Kakor navajajo viri, pa naj bi v tej sobi pobega, v kateri so bila dekleta, odstranili in skrili tudi kljuko, s katero bi dekleta lahko odprla vrata – saj naj bi bilo to del te igre. Vzrok požara naj bi bila slaba, improvizirana električna napeljava, preblizu vnetljivim materialom, in pomanjkljivi varnostni ukrepi, prav tako ni bilo ustreznih poti za evakuacijo, dekleta naj bi se zadušila z ogljikovim monoksidom.
Kje je bil moderator? Vsi se tudi sprašujemo, kaj se je zgodilo z moderatorjem, ki mora nadzirati, kaj ljudje v sobi pobega počnejo, kako jim uspeva uganjevati zadane naloge, in če jih ne rešijo, jim mora dajati namige. Odgovor je morda v tem, da so na kraju nesreče našli tudi 25-letnega hudo opečenega moškega, saj naj bi se požar najprej razširil v predprostoru – tam se je najbrž zadrževal on, morebitni moderator, in potem zaradi požara ni mogel priti do deklet. Morda je bila ovira tudi tista kljuka, ki je ni bilo v vratih.
Slovenske sobe pobega. V Sloveniji tovrstne sobe obstajajo že od leta 2014. Nekaj jih je združenih v GIZ ER.SI, Gospodarsko interesno združenje Escape Room, pogovarjali pa smo se s Taijijem Tokuhiso, lastnikom sobe pobega v centru Ljubljane: »O dogodku na Poljskem ne morem dajati informacij, krožijo pa različne zgodbe. Če primerjam z našo sobo in združenjem, smo postavili standarde tudi glede varnosti. Vsi imamo ali ključek za izhod v sili, ki ga lahko skupina uporabi kadarkoli, ali pa gumb SOS, ki ga pritisnejo in se vrata odprejo. Poleg tega vse dogajanje spremlja moderator. Če ni nadzora, se lahko zgodi tragedija. Ne vem, kaj se je v resnici dogajalo na Poljskem. V Ljubljani je okrog 30 sob pobega. Leta 2014 so se odprle štiri oziroma štirje ponudniki, ki so združeni v GIZ. Večino sob pobega že obiskujejo požarni inšpektorji. V polovici so že bili. Zdi se mi prav, da to počnejo in čim bolj odstranijo nevarnosti, da se kaj takšnega ne ponovi pri nas.«
Odklenjena vrata za klavstrofobe. Vprašam, ali se ta dva ključa za odklepanje sobe ali gumb SOS dosti uporabljajo. Taiji pravi, da sploh ne, pravzaprav nikoli. »Sem in tja odpremo vrata nosečnici, ki mora na stranišče, a nas na to opozori že prej. Imeli smo nekaj ljudi s klavstrofobijo, pa so se bali, kaj bo, če bi jih zgrabila tesnoba. V takšnem primeru jim povemo, da ni nobene potrebe, da so vrata zaklenjena, da so lahko tudi odklenjena in da lahko kadarkoli pridejo ven. Potem pa itak tako 'padejo' v igro, da pozabijo na vse strahove. Požarni inšpektor Peter Rojc mi je ob zadnjem pregledu pred nekaj dnevi predlagal, naj puščamo vrata odklenjena – za primer, če bi se kadarkoli karkoli zgodilo. Razen če bi vrata oziroma ključavnice zamenjali s takimi, ki bi bile povezane s senzorjem oziroma detektorjem dima, ki bi avtomatsko odprl vrata. Jutri imamo na združenju sestanek, na katerem bomo govorili o vseh teh možnostih. Tako da bomo skušali sobe narediti še varnejše.«
Celoten članek si lahko preberete v 3.številki revije Zarja (15.1.2019).
