Astronavte je spremljala ekipa izkušenih jamarjev, speleologov in drugega osebja, ki so skrbeli za varnost in strokovnost odprave. Jamsko okolje je dober približek življenja v vesolju. »Pomagali smo si, videla sem, da se lahko zanesem na preostale, to je bila edinstvena izkušnja in sploh nisem čutila nobenega pritiska, ker sem bila edina ženska,« je dejala Jeanerre Epps iz ameriške Nase na predstavitvi izkušnje v prečudoviti Divaški jami. Evropska vesoljska agencija (ESA) pripravlja program CAVES že nekaj časa, v Sloveniji pa so ga izvedli prvič, in sicer v sodelovanju s Parkom Škocjanske jame, Jamarskim društvom Gregorja Žiberne in Inštitutom za raziskovanje Krasa. Slovenija je namreč postala pridružena članica ESA in je na aktivni poti k polnopravnemu članstvu, kar prinaša tudi Slovencem možnost, da se prijavijo v vesoljski program. »Samo budno spremljajte razpise Evropske vesoljske agencije,« se je nasmehnil Nemec Alexander Gerst, ki deluje pod njenim okriljem. Sanje so torej bliže, kot se nam je zdelo.
Z razmerami, s katerimi so se šest dni soočali astronavti, pa smo se malce spopadli tudi novinarji, saj smo intervjuje z nekaterimi izmed njih naredili kar v hladu Divaške jame.
Alexander Gerst, Evropska vesoljska agencija
Zemlja je kot frnikola v vesolju; to je vse, kar imamo
Astronavta Evropske vesoljske agencije Alexanda Gersta so od nekdaj privlačili kraji, ki so daleč od običajnih, mesta, kamor je redko stopila človeška noga. »Polna so skrivnosti, ki jih znanstveno odkrivamo, da nam pomagajo razumeti naš svet – od kod prihajamo in kam nas pot vodi,« je povedal nemški geofizik in vulkanolog, ki je bil prejšnje leto šest mesecev tudi poveljnik Mednarodne vesoljske postaje (ISS). V vesolju je vsega skupaj preživel leto dni, v temnem objemu podzemne jame pa še ni bil več kot en dan turistično. »Jame, vesolje, Antarktika so kraji, ki nas učijo o nas samih in o tem, kako bolje ravnati z našim planetom,« je prepričan.
Kaj zanimivega ste se naučili v vesolju?
Čeprav sem geofizik, znanstvenik torej, in vem veliko o zemlji, kar se tiče številk, je bilo zame planet videti na lastne oči nekaj prav posebnega. Preden sem odletel v vesolje, sem vedel, kako tanka je zemljina atmosfera, lahko bi vam povedal točno v metrih, ampak ko sem jo videl iz vesolja, mi je to odprlo oči. Spoznal sem, kako poseben planet imamo – zemlja je edini planet, ki podpira življenje, kakršno poznamo, in je zelo krhka. To je bilo zame prav posebno spoznanje, ki se me je močno dotaknilo in nanj nisem bil pripravljen. Zdaj poskušam to izkušnjo prenesti drugim – ne samo s slikami, ampak tudi z opisi svojih občutij.
Več v reviji Zarja Jana, št. 40, 1. 10. 2019
