Ljudje

Drvimo proti koncu sveta

Alenka Sivka
5. 11. 2019, 22.00
Deli članek:

Alok Jha, britanski znanstveni novinar

Mateja J.Potočnik
"Če samo en dan ne jeste mesa, boste naredili že zelo veliko."

Alok je britanski znanstveni novinar indijskega rodu, ki pravi, da v Indiji ničesar ne zavržejo. V nasprotju z »razvitim svetom«, ki je neznansko potraten. V Slovenijo je prišel na povabilo konference Cutting Edge, ki jo je organiziralo Društvo raziskovalcev kemijskih znanosti Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Alok piše za The Economist – kot dopisnik za znanost in tehnologijo, ustvarjal je prispevke za ITV News, Guardian in BBC, poročal je o vseh najpomembnejših znanstvenih dogodkih in dosežkih zadnjih 15 let, udeležil se je znanstvene odprave na Antarktiko. Alok je avtor treh poljudnoznanstvenih knjig, knjige Kako živeti večno – in 34 drugih resnično zanimivih načinov uporabe znanosti, knjige 50 načinov, kako bi se svet lahko končal in Vodne knjige. O vodi, njeni pomembnosti in njenih različnih oblikah, je govoril tudi na predavanju v Ljubljani.



Drvimo proti koncu sveta. Srečala sva se v središču mesta in klepetala dobro uro, s seboj sem imela vse tri njegove knjige, ki mi jih je prijazno posodila kolegica novinarka Renata Dacinger. Znanstveni novinar je že dvajset let. Pred tem ga je zanimala fizika: »A sem spoznal, da ne vem in ne razumem ogromno stvari in da se ne morem posvetiti samo eni veji znanosti, da se želim naučiti več. Med študijem sem pisal za študentske časopise in videl, da v tem zelo uživam. Po diplomi iz fizike sem diplomiral še iz komuniciranja znanosti in začel pisati za The Guardian. To ni bil moj prvotni načrt, samo zelo rad pišem in rad imam znanost in tako sem oboje združil,« mi pojasni. Alok je združil ljubezen do pisanja in do znanosti tudi v vseh treh knjigah. »Moje knjige izobražujejo ljudi o znanosti, pa tudi o njeni praktični uporabi. V knjigi Kako živeti večno sem že leta 2011 ponudil nekaj rešitev, kako ustaviti segrevanje zemlje, saj bo to povzročilo ogromno družbenih in političnih težav: kako zmanjšati ogljični odtis, na primer, a po osmih letih še ni videti, da bi se kaj izboljšalo, spremenilo. Samo še hitreje gremo v klimatske spremembe. Le da je to zdaj bolj znan problem, vsi se ga zavedamo.« Tudi Alokova tretja knjiga z naslovom 50 načinov, kako bi se svet lahko končal, govori o klimatskih spremembah, o tem, kaj vse počnemo narobe, vprašam ga, ali se je kakšna katastrofalna napoved iz te knjige uresničila. »Na srečo ne,« se zasmeje Alok, »sicer nas ne bi bilo več tukaj! Leta 2012 so dosti govorili o tem, da so Maji za to leto napovedali konec sveta. A tudi znanstveniki imajo kar nekaj scenarijev o tem, kako drvimo proti koncu. Jaz sem jih našel 50. Lahko bi šla narobe tehnologija, lahko bi na zemljo padel meteorit, lahko bi nas pokončal virus, morda ledena doba. In resnično prav nič ne naredimo za to, da bi se zmanjšale emisije, onesnaženje. Svet bo obstal, a civilizacija se bo temeljno spremenila. O tem govorim zelo resno. In morali bi resno razmišljati o tem. In ukrepati.«

Vojne ali selitve zaradi vode. Že v drugi knjigi je Alok napovedal vojno za vodo, ki jo je v tretji, Vodni knjigi, do konca razvil. Poprosim ga za razlago: »S klimatskimi spremembami se bo spremenila tudi vodna pokrajina – nekateri deli zemlje bodo bolj vodnati, nekateri pa bolj suhi. Količina vode pa bo ostala enaka. Pred tisoči let so bila naselja zgrajena ob vodi, in če vode ne bo, bo to povzročilo množične selitve. Vodo potrebujemo za preživetje. Mesta je težko seliti. Ne rečem, da bodo zaradi tega vojne, a selitve bodo zagotovo. Voda ustvarja možnosti za bivanje. Ljudje smo popolnoma odvisni od vode, a o tem sploh kaj dosti ne razmišljamo, ne zdi se nam zanimiva. Imamo jo za samoumevno. Ker je brez barve, dolgočasna, pijemo jo, z njo se umivamo, peremo, kuhamo, čistimo. A če gremo malo pod površje, je voda razlog, da smo sploh tukaj. Voda je ustvarila možnosti za bivanje na zemlji. Pred milijon leti. Voda nam daje energijo, da se sploh premikamo, da se kri pretaka po naših žilah, da naše celice in DNA in proteini v našem telesu delujejo ... brez nje naše telo sploh ne bi delovalo. Voda je osnovna, temeljna tekočina. Pa ne samo za nas, ljudi, za vsa živa bitja na zemlji. Zaradi nje obstajajo rastline, voda ustvarja vreme, oblikuje kontinente, vsa civilizacija je nastala ob vodi in zaradi nje. Kraljestva, imperiji, mesta, ekonomija – če nimaš vode, ne moreš nič zgraditi, nič vzgojiti, vsi produkti – mikročipi, oblačila –, vse je narejeno z uporabo vode. Res je nujno potrebna za naš obstoj. Zato bi rad, da se ljudje zavejo, koliko vode porabljajo in uporabljajo in kako pomembna je. Pa tudi tega, kako nenavadne strukture je,« resno opozarja Alok. 

Celoten pogovor z Alokom si lahko preberete v 45. številki revije Zarja Jana (5.11.2019).