21. stoletje moškemu ni naklonjeno. Ženske postajajo v vseh pogledih močnejše in samozadostnejše. Moški, kakršnega smo še včeraj poznali, bo izginil v manj kot petdesetih letih, ugotavlja Milena Miklavčič, avtorica trilogije Ogenj, rit in kače niso za igrače. S tretjo knjigo »moških zgodb« zaključuje poljudne raziskave, zapise in intervjuje o medsebojnih odnosih in intimi na slovenski način od začetka dvajsetega stoletja pa vse do danes. V prijetni energiji zimskega vrta njenega doma v Žireh, prav tam, kjer so ji svoje zgodbe zaupali številni moški, nam je povedala veliko o svojih odkritjih in o tem, kako se (moški) svet spreminja.
O »moških zgodbah« je začela razmišljati, ker je bila ves čas svojega raziskovanja radovedna, kaj si moški v resnici mislijo o ženskah. Vse, kar smo dotlej lahko prebrali o njih – o njihovi intimi, družini, medsebojnih odnosih, so največkrat povedale ženske. Kaj pa moški? Kaj pa oni razmišljajo, se je spraševala. Tisti starejši so se ji odpirali počasi, leta je zbirala njihove zgodbe, mlajše generacije je spoznavala na raznih literarnih večerih, velik vir informacij pa je bil tudi Facebook. Že nekaj časa je ugotavljala, da je moški vedno bolj postavljen v ozadje. »Ni mi šlo v račun, kako so se medsebojni odnosi iz ortodoksnega patriarhata, ki sem mu bila priča v otroštvu, postavili tako na glavo. Takrat so bile ukazovalne ženske, kakršna je bila moja mama, redke. Danes pa so ženske, ki imajo vedno svoj prav, v večini, razen tam, kjer v družini vlada tako ali drugačno nasilje.« Odkrila je, da odgovori za skokovit razvoj ženske emancipacije tičijo v banalno preprostih stvareh: »Tisti trenutek, ko so v slovenski družbi ženske dobile možnost zaposlitve, svojega denarja, je bilo čez noč konec moške nadvlade. V trenutku, ko daš človeku moč – to se najbolj vidi v politiki –, se ta spremeni. Ko so ženske postale neodvisne, je zrasla njihova samozavest. Niso več dovolile, da bi moški z njimi grdo delali, jih izkoriščali. Začele so kaditi, hoditi v lokale – kar je bilo v moji mladosti nezaslišano. Ko pa so odkrile še kontracepcijsko tableto in so lahko seksale, kolikor so hotele, so postale gospodarice sveta. Če imaš denar, oblast nad svojim telesom, če lahko delaš, kar hočeš, bo tisti, ki je v svojem bistvu tradicionalen, in moški v večini taki so, potegnil kratko. Ženska je v vseh pogledih močnejša kot moški, razen v fizičnem smislu. Moški, ki se zdaj rojevajo, izgubljajo svojo moškost. Moški, kakršnega smo poznali še včeraj, bo v manj kot 50 letih izginil. Kar poglejte manekene. So sicer ekstremi, ampak od ekstremov do krute realnosti je samo še korak! Greta bi se morala boriti za obstoj moškega in ženske, sicer bo svet propadel, ne glede na vreme!«
Zanimiva je bila zgodba moškega, ki si je v svojem življenju ustvaril tri gnezda, tri družine, ki se med seboj niso poznale. »Nikoli ni bil s srcem in dušo vezan na družino, zato jo je zlahka zapustil. Nekoč je bilo dosti takih avanturistov, ki niso imeli tega očetovskega občutka. V starosti je ta moški rekel svojemu ameriškemu sinu, naj mu prinese zemljo iz Slovenije, ni pa mu namignil, naj poišče svoje brate in sestre, s katerimi se je vseeno srečal. Še pred drugo svetovno vojno moški dostikrat niso poznali imen svojih otrok, s kazalnimi zaimki so komunicirali z njimi. Zanimivo pa je, da bolj ko gremo proti sedanjosti, več je žensk, ki se vedejo podobno. Sodobna ženska izgublja materinski nagon. Še pred 20, 30 leti so bile ženske, ki so se zavestno odrekle otroku, bele vrane, zdaj je pa veliko takih, ki imajo doma raje kakšno žival in si ne želijo otrok, ljudje pa to normalno sprejemajo.«
Ne kažejo čustev. »Če bi imeli moški glavno besedo, bi bile partnerske zveze še vedno zelo tradicionalne. Ko si moški najde ustrezno žensko, je poln želja o srečni družini, otrocih, o razdelitvi vlog med moškim in žensko. Težko pa je najti žensko, ki bo ustrezala temu vzorcu, ker noče biti več tradicionalna. Za povrh se o odnosih zakonca bolj malo pogovarjata, zato je toliko ločitev. Moški se po poroki ustali, ženska pa ne. On želi, da bi se imel lepo, kot se je imel njegov oče, če izhaja iz srečne družine. Velika razlika je, ali izhaja iz tradicionalnega okolja, kjer je bilo v družini veliko razumevanja, ali pa iz razdrte družine. V vsakem primeru si je težko ustvariti partnersko zvezo – moški z lepimi vzorci se boji, da njegova partnerka ne bo takšna, kot on upa, da bo, sploh če ima pred očmi, kako so se spremenile. Moški iz družine, ki je razpadla, pa ženski ne bo zaupal, in tudi take zveze trajajo kratek čas. Potem pa so moški po navadi celo bolj ranjeni kot ženske, zlasti če mu bivša začne nagajati in se maščevati preko otrok. Veliko moških mi je dejalo, da znajo biti ženske prave 'prasice'. Ker so zgodbe v knjigi necenzurirane, sem to besedo kar pustila.«
V čustvovanju je velika razlika med moškimi in ženskami.
Več v reviji Zarja Jana št. 46, 12.11. 2019
