V svojem svetu – samo jaz in stena. Komaj dvajsetletni športni plezalki se zdi skorajda neverjetno, da je po letošnji sanjski balvanski sezoni osvojila še tri naslove svetovne prvakinje v Hačiodžiju na Japonskem – v balvanih, težavnosti in kombinaciji – ter se v zgodovino zapisala kot prva, ki je na enem svetovnem prvenstvu (v športnem plezanju) zmagala kar v treh disciplinah. S tem si je priborila vstopnico za olimpijske igre. »Naslednje leto je olimpijska sezona, ki se ji nameravam povsem posvetiti.« V žepu ima že šest zlatih medalj s svetovnih prvenstev. Ciljev, pa pravi, ji ne bo zmanjkalo – tudi kakšno težjo smer v skalah bi še rada preplezala. »Kadar plezam, sem v svojem svetu. Počutim se lahkotno in močno. Na vse pozabim, tam sva samo jaz in stena – ta občutek mi je bil že od nekdaj všeč. Plezala sem rada že kot deklica in ta ljubezen se ni spremenila, kvečjemu je vedno večja!« pravi.
Šport jo je oblikoval. Ker je kot deklica plezala vsepovsod, kjer je mogla, po omarah, drevesih, sta jo starša peljala na poskusno plezanje na promocijsko steno v Slovenj Gradcu. Vsi so bili nad njeno prvo izkušnjo navdušeni, češ da je izjemno talentirana, zato so jo starši vpisali v tamkajšnji plezalni klub. Odtlej tudi pomislila ni, da bi se ukvarjala še s čim drugim. Plezanje jo je povsem prevzelo. »To je bila vedno zabava, avantura, nora izkušnja. Čeprav si morda kdo misli, da je plezanje dolgočasno, to definitivno ni res, zmeraj se zgodi nekaj novega. Vedno so novi prijemi, gibi, različni balvani. Na eni in isti steni sem plezala deset let, pa mi ni bilo nikoli dolgčas. Pri tem športu dela celo telo in možgani. Oblikoval me je v osebo, kakršna sem danes. Plezanje mi je dalo splošno razgledanost, potovanja, nove izkušnje, prijatelje, samozavest ter sposobnost hitrega razmišljanja in odločanja v življenju.«
Od plezanja se spočije – s plezanjem. Po končani tekmovalni sezoni se s fantom po navadi vsako leto odpravita na dopust v Španijo ali Francijo, kjer plezata v skalnih stenah. »Hvaležna sem za šport, ki je moj hobi, sprostitev in zabava.« Skalno plezanje ima tudi svoj čar. »Ko želiš preplezati neko smer, imaš na voljo nešteto poskusov, preplezaš jo lahko, kadar želiš, si zanjo vzameš čas in si v stiku z naravo.« Nič čudnega, da poleg tekmovanj namerava osvojiti še vrhove večine najtežjih smeri na našem planetu. Z Domnom ju povezujeta ljubezen in strast do plezanja. »Dobro razumeva drug drugega, si pomagava in se tolaživa, kadar enemu ali drugemu ne gre.« Kadar ne pleza tekmovalno in tudi ne za hobi, se rada ukvarja z jogo ali pa gresta z Domnom v tople kraje, odigrata kakšno partijo mini golfa oziroma se odpravita na izlet.
Več v reviji Zarja Jana št. 47, 19. 11. 2019
