Kot eno največjih nevarnosti podnebnega segrevanja znanstveniki izpostavljate vlažne vročinske valove, ki se bodo čez 50 let pojavljali tako pogosto – v povprečju vsako drugo ali tretje leto, da bodo ogrožali že zdrave odrasle v mirovanju. V nevarnosti bodo območja, na katerih bo živela polovica svetovnega prebivalstva. Lahko o tem poveste še kaj več?
Na splošno huda vročina nikomur ne ustreza. Ob vročini se težko premikamo, naše telo pa se takrat pregreje, in če se ne uspemo dovolj shladiti s potenjem, imamo težave s koncentracijo, pojavijo se lahko tudi vročinske bolezni (npr. vročinski krči, utrujenost – telo opravi veliko dela, ker se poskuša ohladiti), v najslabšem primeru nastopi vročinska kap, kar lahko vodi v smrt. Na marsikaterih območjih vročinski valovi pridejo skupaj z visoko vlago, kar pomeni, da je občutek vročine še precej večji (izhlapevanje potu ob potenju pa poteka počasneje), in bodo zato takšni vročinski valovi ogrožali tudi zdrave ljudi v mirovanju. Za starostnike, otroke in za ljudi s srčno-žilnimi obolenji pa so ti vlažni vročinski valovi smrtno nevarni. Ljudje, ki delajo zunaj (na terenu), bodo tudi ogroženi, saj delo v takšnih razmerah ni priporočljivo.
Poleti bomo zagotovo morali biti pozorni na obdobja z visoko vročino, ljudje moramo takrat spiti veliko vode, največkrat se odsvetuje odhod od doma, hladiti moramo telo in stanovanje oziroma delovno mesto. Pojavi pa se nov problem, saj klimatske naprave prispevajo kar precej k segrevanju ozračja. Zaradi oskrbe vedno več ljudi, ki jih prizadene vročina, so tako potrebne prilagoditve v zdravstvu in infrastrukturi. V Veliki Britaniji se poleti ob veliki vročini tiri razširijo, zaradi česar imajo vlaki težave, prav tako so problemi na letališčih zaradi »tanjšega« zraka, ki onemogoča varen vzlet in pristanek. Prav tako v takšnih razmerah ni priporočljivo delati na prostem, v notranjih prostorih pa mora biti poskrbljeno za ustrezne razmere za delo, in tu se pojavijo težave v delovnopravni zakonodaji. Treba je graditi pasivne stavbe, izbirati debelejši sloj izolacije na hišah, v mestih pa denimo saditi drevesa in graditi svetle stavbe ipd. – vse to bo zmanjšalo probleme z vročino v mestih.
Bi lahko izpostavili še tri ali štiri takšne konkretne pojave, ki bodo takole usodni za naše življenje v naslednjem desetletju?
Izpostavila bi predvsem dvig gladine morja: marsikateri deli sveta, ki trenutno niso pod vodo, bodo lahko v prihodnje za vedno izgubljeni – ogroženi so Maldivi, Benetke, območja ob deltah rek ... Ljudje se bodo prisiljeni preseliti. Hkrati pa dvig gladine morja pomeni, da je voda višje, kot je bila prej, in ob obilnih padavinah poplavlja območja v bližini, hkrati pa nevihtna plima (torej veter, ki povzroča visoke valove) še bolj ogroža obalna območja. Zelo dober primer tega lahko zadnjih nekaj dni opazujemo na Jadranu – poplavljene Benetke, Dalmacija in tudi slovenska obala. Čeprav se gladina morja še ni dvignila do kritičnih vrednosti! Takšni pojavi bodo tudi ob milejših vremenskih razmerah povzročali hude probleme. Padavinski ekstremi bodo v prihodnje hujši: cikloni, nevihte s točo, neurja z več padavin. Pripraviti se moramo tudi na vse daljša sušna obdobja. Praznijo se zaloge vode – tako pitne kot tiste, ki jo potrebujemo za zalivanje kmetijskih površin. Cape Town je pred nekaj leti ostal skoraj brez vode. Suša povzroča težave tako v kmetijstvu kot pri velikih požarih. Pred nekaj tedni so spet vzniknili v Kaliforniji, sedaj v Avstraliji. Teh menda ne bodo uspeli pogasiti še nekaj časa, pa se poletje tako rekoč še niti začelo ni.
Kam se bodo ljudje selili? So migrantski tokovi že predvideni?
Migracijske tokove je težko napovedati, saj bodo odvisni od situacije. Večinoma se bodo ljudje morali preseliti stran od območij, ki bodo pogosto poplavljena ali bodo celo pod vodo, zaradi pomanjkanja vode so v nevarnosti mesta, kot so Los Angeles, Tokio, Cape Town ...
Več v reviji Zarja/Jana, št. 47, 19. 11. 2019
