Kako se je začela vaša hrvaška kariera?
Bila sem presenečena, ko so me povabili v hrvaški muzikal, in tako me je Menopavza vrnila na Hrvaško. Čeprav se počutim doma v Sloveniji, tukaj sem že 30 let. Tudi kariero sem naredila tukaj, tu sem prepoznavna. Najprej sem pomislila, kako se bom vozila sem in tja, saj sem bila nekaj let brez vozniškega dovoljenja in seveda tudi brez avta. In tako sem pač naredila izpit in kupila avto. Bilo pa me je strah tudi tega, kako me bo sprejela hrvaška publika, saj pravijo, da so Hrvati »sto let za nami«. A sem presenečena, kako dobro so me sprejeli, dobivam aplavze, očitno niso več toliko zadaj. Vsaj v Zagrebu – ki ga zdaj doživljam v drugi luči: ljudje na cesti so prijazni do mene, čutim, da mesto diha drugače kot nekoč, ima boljšo energijo. V devetdesetih me je bilo strah hoditi po Zagrebu, morda je bila za to kriva tudi vojna. Zdaj pa resnično uživam, postalo je evropsko mesto. Tri mesece sem imela tam najeto stanovanje. Spoznavam nove ljudi, rada pa se tudi vračam domov. Ko sem se pred kratkim vrnila, sem kar zadihala – tukaj se res počutim doma. Tu imam prijatelje.
Zakaj pa so vam pred leti vzeli izpit?
Tega je že sedem let, takrat sem bolj žurala in pila alkohol, to so bili stari grehi. Zdaj pa sem kupila čisto nov avto. (smeh) In uživam, kadar sem v njem, imam svobodo, grem, kadar hočem in kamor hočem, ves svet je moj. Avto je sicer luksuz, zato upam, da bom še naprej imela delo.
Zdaj ste si tudi finančno opomogli. Tako rekoč vam je padla sekira v med.
Tri sekire! (značilen Salomejin smeh)
Začelo se je s slovensko Menopavzo, z Uršo Alič?
Ne, začelo se je z mojim sodelovanjem v MasterChefu Slovenije in tam me je videla Urša. Videla je, da sem priljubljena, da znam delati šov, da sem simpatična. Prej sem bila v resničnostnih šovih, a so bili kratkega veka, prav tako zaslužek. Po sodelovanju v MasterChefu pa sem končno zadihala, prvič v življenju nisem bila več na minimalcu. Stanovanje imam v najemu, plačujem 550 evrov, težko sem živela. Minimalna plača bi morala biti tisoč evrov, da bi človek lahko dihal, užival, si privoščil kaj veselja v življenju, ne pa da mora samo delati, delati. Zdaj pa me vabijo tudi na različne hrvaške televizije, tako da sem Salome international. (smeh)
Kako pa je bilo z vašo hrvaščino v predstavi? Je vaš materni jezik, toda po toliko letih?
Sem imela kar težave z njo, ja. Na Rabu govorimo čakavščino, moj naglas med ustvarjanjem predstave pa je bil slovenski. Trideset let se le pozna, moji možgani razmišljajo slovensko. Meni se je zdelo, da govorim čisto pravopisno hrvaščino, pa so mi rekli, da ne. Zelo sem se »namatrala«. Čisto do konca, do premiere sem se učila. Prej sem se naučila slovensko besedilo Menopavze kot hrvaško.
Salome, kako se počutite kot ženska, kako živite?
S petdesetim letom, ko se mi je odprl tudi poslovni del, sem čez noč zacvetela.
