UTD ni nekakšno darilo

Nataša Pirc Musar, direktorica odvetniške družbe, nekdanja informacijska pooblaščenka: »Če se morda zdi, da gre obolevanje za virusom h koncu, pa bomo druge posledice nedvomno čutili še dolgo. Iskreno upam, da bomo iz te krize potegnili kakšne nauke za prihodnost: o tem, kakšna naj bo družba, da bo odpornejša proti podobnim dogajanjem, bolj pravična in bolj solidarna. Zanesljivo lahko rečemo, da se je pokazala nujnost imeti močan javni zdravstveni sistem. Ta se je dobro izkazal in ga velja ohraniti in krepiti. Nekateri drugi socialni sistemi so se izkazali slabše. Žalosti me pomanjkanje empatije pri učinkovitejšem ukrepanju za zaščito starejših, kar je imelo za posledico preveliko število umrlih v nekaterih domovih za ostarele, ki so preveč ostali prepuščeni sami sebi. Naša družba se stara, na to smo slabo pripravljeni.

Vredno je razmisliti o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka. Verjamem, da je to prava smer, s katero bi vso družbo naredili odpornejšo proti takšnim pretresom in hkrati ublažili revščino številnih starejših. Pri tem na UTD ne smemo gledati kot na nekakšno darilo. Nadomestil bi (pre)številne socialne transferje. Uvedba UTD bi zahtevala celovito reformo socialnih pomoči in bi posegla v davčni sistem. In politika? Nekaj ukrepov je bilo dobrih, v celoti pa se ni najbolje izkazala. Najbolj me moti ignoriranje stroke pri sprejemanju ukrepov, pravne in medicinske. Sploh pa ne verjamem, da so politiki, ki so obrnjeni v preteklost (ali v svojo podobo v ogledalu), sposobni imeti vizijo za pot v prihodnost.«

Ministrstvo za ljudi!

Violeta Bulc, bivša evropska komisarka:»Upam, da je s koronakrizo prišlo do premika zavesti, ki nas bo usmerila proti ekocivilizaciji. Njeno bistvo se skriva v osredotočenju: ljudje, družba, prostor, zavest. Želim si, da bi čim prej našli okolje, kjer lahko preizkusimo ta pristop. Zamislite si, da imate na ravni občine ali države oddelke/ministrstva za ljudi, prostor, družbo in zavest ter v okviru teh podskupine, ki se ukvarjajo s ključnimi potrebami. Vse druge strukture so tem podrejene, vključno z izobraževanjem, financami, investicijami, znanostjo in inovacijami ... Čutim, da bom dobila to priložnost in si bo človek izboril pravico, da postane s planetom ključna točka vseh naših aktivnosti. Zato sem v okviru ekocivilizacije postavila dva ključna cilja: zemlja – ekološka cona vsemirja in homosapiens – vrsta, ki naseli planete našega osončja z vrednotami trajnostnega razvoja. In kako hitro naj se to zgodi? Zadala sem si okvir 30 let in mnogo malih korakov vmes.«

Več v reviji Zarja Jana, 26.5.2020