Dvainšestdesetletni Alojz Topolovec, inženir agronomije iz Veržeja v Pomurju, je človek, ki zna razmišljati s svojo glavo. Kmečki otrok, ki mu je bilo namenjeno, da prevzame kmetijo staršev, je že zgodaj ugotovil, da so eni ljudje pomembnejši od drugih. »Na splošni gimnaziji v Murski Soboti sem zdržal samo eno leto. Otroke iz kmečkih družin so mladi profesorji kar precej zafrkavali. Zanje smo bili drugorazredni. Zato sem se po prvem letniku prepisal na srednjo kmetijsko šolo v Rakičanu. Tam so bili bolj iz mojega ranga.«
Po končani višji agronomski šoli v Mariboru je dobil službo v Kmetijski zadrugi Gornja Radgona in tam ostal 15 let. Ves čas je popoldne delal še na domači kmetiji, veliki šest hektarjev. Pred desetimi leti se je preusmeril v ekološko kmetovanje, zadnjih pet let pa je zaprisežen biodinamik. »Prepričal me je pionir biodinamike Alex Podolinsky, ki je bil takrat na obisku v Sloveniji. Precej stvari, ki sem se jih naučil v šoli, sem moral pozabiti. Vrnil sem se k izkušnjam, ki so jih imeli stari ljudje. Če želimo začeti delati na pravi način, bomo morali vse obrniti na glavo. Zdravje naše matere zemlje nam uhaja iz rok, kapital in pohlep nas peljeta v pogubo. Zdaj je vse odvisno od tega, koliko poguma bomo imeli.«
Kaj je prispevalo k odločitvi, da se preusmerite v ekološko kmetovanje?
Takrat še najbolj razmere v družini. Oče, ki je vodil kmetijo, je umrl, mama je onemogla. Redili smo plemenske svinje in nihče več ni mogel skrbeti zanje. Pika na i pa je bila odločitev, da prodam njivo koruze. Naročil sem tovornjak in ta je odpeljal 37,5 tone koruze. Ko sem dobil račun, sem ugotovil, da sem za kombajn in prevoz dal toliko, kot so mi plačali za koruzo. Potem sem si rekel, ali neham z vsem skupaj ali pa začnem nekaj novega.
Najprej ste se preusmerili v ekološko pridelavo. Nehali ste uporabljati umetna gnojila, sredstva za zatiranje škodljivcev, začeli kolobariti. Na kmetiji pridelujete več vrst žit, sončnice, buče, koruzo ... Lani ste začeli sodelovati še v projektu fakultete za kmetijstvo v Mariboru. Za kaj gre?
Slovenija se je januarja 2013 v Berlinu s podpisom deklaracije o podonavski soji pridružila skupini držav, ki si prizadevajo za povečanje pridelave soje v podonavskem bazenu in južni Evropi. Tako bi zmanjšali odvisnost oskrbe z zrnatimi stročnicami, predvsem uvoz gensko spremenjene soje iz Južne Amerike.
S čim pa vas je prepričal Podolinsky, da ste začeli kmetovati po biodinamičnih načelih?
Ko nam je predstavil, kaj počne, je to razložil tako, da je bilo vse logično. Tudi to, da rastline za svoj razvoj potrebujejo vse elemente iz periodnega sistema in ne samo dušika, fosforja, kalija, magnezija in žvepla, ki jim jih dodajamo z umetnimi vodotopnimi gnojili. Umetni gnoj ne naredi nič dobrega, saj kontaminira vodo in poruši ravnovesje v rastlini. Zdrave rastline lahko zrastejo le na zemlji, ki vsebuje žive organizme. Je pa to težko razložiti našim profesorjem in strokovnjakom.
Več v reviji Zarja Jana št. 39, 29. 9. 2020
