Petra, hčerki hodita še v vrtec, kajne?
Mlajša bo stara štiri, starejša pa pet. Sta super punčki. Navajeni sta nomadskega življenja, ker veliko potujemo. Smo pa zelo povezana družina, tudi s širšim sorodstvom, navezani sta na sestrične, babici ... Skušamo živeti normalno družinsko življenje.
Koronačas mnoge mamice spravlja v obup, otroci so doma, mnogi starši delajo od doma ali hodijo v službo ... Kako uspeva vam?
Moderne mamice veliko delamo, imamo svoja podjetja, odgovornost za zaposlene, poleg vseh drugih obveznosti, povezanih s skrbjo za dom in družino; časi pa so res nenavadni. Hčerki sta zelo navezani name, čustveno sta zelo zahtevni, morda bolj, kot smo bili jaz in moji vrstniki. Pred časom smo se umaknili v Švico, v Davos, ko pa se je spet začelo zapiranje, smo se vrnili domov. Firmo vodim na daljavo, delam v glavnem zvečer in kdaj tudi pozno v noč, čez dan pa sem mama. Našli smo režim, ki nam ustreza. A je potrebna disciplina, hčerki sta me naučili še dodatne discipline na področjih, kjer je prej nisem imela. Drugače ne gre, sistem razpade.
Kaj pa počnete z njima čez dan?
Imamo izjemno srečo, da živimo na vasi, kar je bila moja želja; da se vrnemo med kmetije, kjer sem odraščala. Tu je dinamika življenja drugačna. Tašča je v tujini, mama je bila težko bolna, tako da skrbim za svoja otroka pretežno sama. Če sem na terenu, pa mi seveda mama in oče priskočita na pomoč, a to ni vsak dan, le občasno. Hčerki sta v letih, ko potrebujeta veliko gibanja, zato sta za starejše pravi energetski zalogaj. Je pa zame eden lepših trenutkov opazovanje, ko se pletejo čarobne vezi med starimi starši in vnukinjami. Sem pa skoraj pozabila na svoje življenje, dosti časa mi vzame služba, preostali čas pa hčerki. Malo pogrešam čas zase in tišino.
Kako utrudite svoji »poskočnici«? Greste v kakšen hrib z njima?
Pri nas je to videti tako: zjutraj vse tri delamo tibetanske vaje, onidve naredita sedem ponovitev, jaz pa enaindvajset. A spremljata in gledata me že od rojstva, s tem sta dobili zgled, z opazovanjem aktivne mame. Zajtrk si že znata večinoma pripraviti sami, potem gremo ven, v gozd, ali pa ustvarjamo, se učimo; seveda vsaka na svoji ravni. Potem pripravimo kosilo, po kosilu pa spet ven. Včasih želita gledati risanke, onidve bi sicer to počeli tri četrt dneva, a mama je zelo zahtevna glede tega in ne popušča. (smeh) A ker smo zdaj »izolirani«, si to lahko privoščimo, če bi imela običajno, redno službo, ne bi imela toliko časa zanju. Me tri smo večinoma same, partner dela v tujini in veliko potuje, tri tedne na mesec smo same. Zato skušam vzgajati malo bolj trdo, zahtevno, a starejši mi pravijo, da je to še vedno zelo mehka vzgoja. (smeh)
Tibetanske vaje so za pomlajevanje?
To je sklop petih vaj, imenujem jih prebujevalne, s katerimi aktiviraš telo, izvajam jih že precej let. Po njih se preprosto dobro počutim. Ko sem imela dvojno diskus hernijo in med nosečnostma, jih nisem izvajala in sem se počutila slabše, tudi telo se je odzvalo na manko dnevne rutine. Hčerki poskušam učiti z zgledom; kar vidita, počneta tudi onidve. Zato je normalno, da je tek na smučeh v njunem življenju zimska športna aktivnost.
Več v 48.številki Zarje Jane, 1. 12. 2020.
