Ljudje

Kaj so nam povedali v letu 2020

Marija Šelek
30. 12. 2020, 22.00
Deli članek:

Vsako leto ustvarimo 52 številk revije, ki je pred vami. Na koncu se po navadi ozremo nazaj, o čem vse smo pisali, kaj nas je zanimalo, kakšne odgovore smo iskali. Tule je poskus izbora najodmevnejših izjav preteklega leta. Cvetober misli naših sogovornikov.

Shutterstock
Ninna Kozorog, humanitarka in Slovenka leta 2019: »In zame naziv Slovenka leta in Slovenec leta nosi čisto vsak, ki mu je mar za sočloveka.«

Ninna Kozorog, humanitarka in Slovenka leta 2019: »In zame naziv Slovenka leta in Slovenec leta nosi čisto vsak, ki mu je mar za sočloveka.«

Slavko Bolčević, diplomirani zdravstvenik: »Prišel sem do podatkov, da ima v vseh domovih, v vseh socialnovarstvenih zavodih v Sloveniji, izvajalec zdravstvene nege v eni izmeni devet minut na uporabnika. Si naši starostniki to zaslužijo? Velja tako za javne kot zasebne DSO. In tu gre za zdravstveno nego, ki je regulirana!«

Aljoša Slameršak, klimatolog: »Ljudi, ki zanikajo problem podnebnih sprememb, medtem ko se jim država čez noč spreminja v puščavo, ne bo prepričal nihče. Te ljudi je predvsem treba držati daleč od vzvodov oblasti. Vendar sprejemanje političnih odločitev ni stvar nas klimatologov.«

Mladostnica, 17 let: »Najbolj se bojim, da bom ostala sama. Mame nimam, z očetom se ne pogovarjam. Najbolj zaupam svoji vzgojiteljici. Najbolj me skrbi, kako se bom sama znašla v življenju.«

Breda Lepoša Žalec, strokovnjakinja za alkoholizem: »Živimo v mokri kulturi in smo v alkohol potopljena nacija. Ne pozabimo na to, da ima vsak visoko tvegani pivec in alkoholik okoli sebe tri ali štiri ljudi, ki trpijo zaradi njegovega pitja. Torej gre za ogromno število nesrečnih ljudi.«

Katarina Venturini, plesalka in podjetnica: »Nikoli ne pozabi na zdravo kmečko pamet.«

Vika Potočnik, direktorica Pionirskega doma: »Če smo naše gospodarstvo sesuli z noro privatizacijo, nikar ne dovolimo, da se to ponovi z javnimi službami.«

Klemen Slakonja, igralec: »V norem tempu, ki ga živimo, je zelo narobe pozabiti na partnerja. Midva z Mojco lahko zdaj spet opazujeva, kako en tak dan na teden preporodi odnos. Pa saj ni treba, da se zgodi karkoli spektakularnega! Lahko tudi popoldne za kakšno urico zaspiš v objemu in se potem malo pogovarjaš … Pomembno je preprosto to, da partnerja začutiš.«

Dr. Dušan Plut, ekolog: »»Mislim, da bi bilo v tem trenutku bolj modro in realno namesto univerzalnega temeljnega dohodka ljudem, za katere ogrevanje predstavlja večji del življenjskih stroškov, omogočiti nepovratna državna sredstva za odpravo energetske revščine.«

Dr. Polonca Steinmann, zdravnica: »Številne ženske stane zdravje prav občutek, da niso dovolj dobre. Želijo si tudi dobrih odnosov s partnerji in okolico, saj naenkrat ne zmorejo več ustreči, kot so bili bližnji vajeni. Potem so pogosti konflikti, notranje vojne, ki izbruhnejo in jih ni več mogoče zajeziti, saj ženska pod pritiski okolja ne more več zadržati jeza. Ženske so pogosto tudi čustveno podhranjene, kar enako pripelje do bolezni.«

Vita Mavrič, šansonjerka: »Za ljubezen je potreben pogum, za sovraštvo pa zadostuje, če si slabič.«

Jurij Zrnec, igralec: »Ko bomo dojeli, da je denar zgolj dogovor v nekih datotekah, bomo morda lažje zadihali.«

Dr. Matjaž Regovec, psihoanalitik in psihoterapevt: »Razklanost prebivalcev Slovenije je posledica nepredelane kolektivne travme in je lahko pomemben hendikep, kar zadeva razvoj in humanizacijo medosebnih odnosov. Slovenija je ena redkih tranzicijskih držav, ki se ni lotila znanstvene predelave družbene travmatiziranosti. Ko enkrat pride do mitologizacije travme, se ta sprevrže v dolgotrajno sovražnost med družbenimi skupinami. Vztrajanje pri črno-belem pogledu na zgodovino, podprtem s stališčem zmagovalca, nikakor ne prispeva k reševanju teh napetosti.«

Zvezdana Mlakar, igralka: »Pomembni časi so! Naj se ljudje kar ukvarjajo s sabo, naj se učijo ravnati s svojimi občutki, naj bodo hvaležni zanje, tudi če gre za žalost. Ne zahtevajmo totalne sreče, ker to vendar ni človeško.«

Dr. Nina Bogerd, znanstvenica in doula: »Prepogosto smo ujete v vlogo 'trpeče slovenske matere' – vsem ugajati in vsem ustreči. Nizozemke niso take, veliko bolj si znajo vzeti, kar jim pripada.«

Dr. Renata Salecl, filozofinja in sociologinja: »Ni še vse izgubljeno, lahko se oblikujejo nove oblike socialnosti, prav tako lahko začne vsak pri sebi razmišljati, kaj je v življenju vredno, za kaj smo porabljali čas, za kaj smo se gnali in kako pomembni so odnosi.«

Dr. Valerija Korošec, strokovnjakinja za univerzalni temeljni dohodek: »Zdaj, ko so nas tako prestrašili, je treba opozarjati na to, da nam v takih okoliščinah delujejo samo mali primitivni možgani. In to je nevarno.«

Boris Krabonja, humanitarec in učitelj: »Otroke spreminjamo v elektronske zombije in jim ubijamo socialno življenje.«

Pater Karel Gržan, radostni pater in ponosni kmet: »Če se trenutno politično stanje zdi razklano, je to vprašanje politikov. Nas dejansko znajo povezovati k skupnim ciljem ali nas ločujejo? Potrebujemo zborovodje, ki bodo raznolikost znali povezati v harmonijo, v skupne cilje. Politik, ki nam na eno razlikovanje z drugačnimi ni zmožen ponuditi pet razlogov za sodelovanje zaradi skupnih interesov, na položaju nima kaj početi.«

Aljoša Bagola, kreativec in pisatelj: »Naučiti se moramo živeti po lastnih pričakovanjih, ker če živimo v zapovedi, da moraš biti ubogljiv in upogljiv, ni to nič drugega kot osnova za duševno bolezen. In marsikatero drugo.«

Boštjan Videmšek, novinar: »Drvimo v kaos. Ki je posledica nezaustavljivega pohlepa po več. Naši možgani so pohlepni. To se mi zdi temeljni problem človeštva. Če bomo te vzorce še stopnjevali, ni mogoč prav noben plan B.«

Zvone Černelič, biodinamični kmet: »Želim si, da bom, ko bom šel s tega sveta, pustil vtis, da je bil tudi zaradi mene lepši. Ko se ljudje pritožujejo, da se ne da nič spremeniti, da so multinacionalke premočne, da je že vse onesnaženo, jim odgovarjam, da vsakdo lahko kaj naredi. Moj prispevek je, da ne zastrupljam zemlje in da ljudem lahko ponudim zdravo hrano. In če bo zaradi moje hrane manj bolnih ljudi, to ni več nezanemarljivo.«

Boris Vene, avtor in trener za poslovno in osebno rast: »Nekateri so zelo zainteresirani, da nam pokažejo, kako gre vse v maloro. Zakaj? Ker nas to prestraši, prestrašene ljudi pa je zelo lahko voditi. Poleg tega strah znižuje naš imunski sistem. Prišli smo v čase, ko je treba o vsem dvomiti. Shakespeare je nekoč sicer dejal, da dvom uničuje upanje, ampak zdrav dvom je dober. Sem človek dejstev, v meni je pol duhovnega človeka, pol znanstvenika. Vedno pregledam dejstva in statistike. Predvsem imam rad nasprotujoče si statistike – od uradne znanosti in neuradne. Raziskave kažejo, da smo v največji psihološki vojni v zgodovini. Srčno upam, da se motim. Zame se v vesolju nič ne zgodi po naključju, vse ima svoj načrt.«

Ivan Gale, žvižgač in pravnik: »Prepričan sem, da je država na račun mojih odkritij veliko privarčevala. Ne nekaj tisoč, ampak milijonov evrov.«

Matjaž Figelj, specialist interne medicine: »Če bomo zelo zaostrili ukrepe, bomo šteli mrtve v daljšem obdobju, v katerem pa bomo kot družba zelo nekakovostno živeli. Druga možnost pa so manj strogi ukrepi, zaradi katerih 'dovolimo' več žrtev na začetku, a nam bodo omogočali boljše življenje. Ti dve opciji imamo kot družba pred sabo. V resnici niti ne gre za dve možnosti, saj če bomo izbrali zelo stroge ukrepe, nas bodo ti vodili v socialno katastrofo.«

Nevenka Šorli, odvetnica: »Ko je zdajšnja sodnica povabila mamo, ta na obravnavo ni mogla zaradi službenih obveznosti, a pri sodnici niti opravičilo direktorja njene firme ni zaleglo. V več kot dveh letih je ni nikoli več povabila! O usodi otrok se je odločila že več mesecev pred obravnavo, z naročilom predloga CSD, da se dodelijo očetu.«

Tone Partljič, pisatelj: »Tudi covid-19 se bo utrudil in bo na koncu ukročen. Potem bo nekaj časa mir. A bo prišel kak drug jezdec apokalipse. Še zmerom je. Toda ljudje še zmerom smo.«

Lucija Ćirović, stand up komičarka: »Bila sem zaljubljena tudi v moške, a večinoma nesrečno. To je pri vsakomur različno. Nekateri so vse življenje biseksualni. Jaz nisem. Ko sem se prvič zaljubila v žensko, sem čutila, da je nekaj zelo prav.«

Dr. Rajko Muršič, antropolog in etnolog: »Če glasbenega življenja ne bomo znali in zmogli uravnavati v valovih okužb, potem po treh, štirih letih sploh ne bomo več normalni ljudje, ker brez glasbe preprosto ne moremo živeti.«

Prof. dr. Christian Gostečnik, družinski in zakonski terapevt: »Kadar nam res trda prede in se vse razsuje, šele takrat znamo Slovenci stopiti skupaj. Dokler pa ni dovolj huda kriza, bomo povsod iskali grešne kozle, teorije zarote, kdo se bo s čim okoristil …«

Zarja Jana, št. 52, 29. 12. 2020