Ljudje

Zdravnika za osamljenost

Marija Šelek
10. 2. 2021, 23.50
Posodobljeno: 24. 2. 2021, 15.06
Deli članek:

V dneh, ko se sprašujemo, ali bodo politiki dovolili našim otrokom, da študirajo to, kar jih veseli, smo se pogovarjali z dvema, ki bi po diplomi dobila službo v trenutku. Urban Ferčec je po študiju biokemije v Sloveniji magistriral iz imunologije na prestižnem Oxfordu, njegov prijatelj Matej Žnidarič pa končuje peti letnik medicine na mariborski medicinski fakulteti. Ni nujno, da bosta zdravila ljudi v ordinacijah, morda jih bosta »zdravila« drugače – tako, da jim bosta omogočala druženje. Ustvarila sta platformo Actimatch, ker želita povezovati ljudi s podobnimi zanimanji. Ne ponujata zmenkov, toda če boste s pomočjo njunega omrežja spoznali bodočo ljubezen, toliko bolje.

Osebni arhiv
"Kaj pa je osamljenost? Konkreten problem v današnji družbi, zaradi katerega smo izpostavljeni duševnim boleznim. O tem se malo govori."

Skupaj sta gulila klopi in dosegala odlične ocene na Drugi gimnaziji Maribor, Urban je nekaj časa treniral nogomet, Matej pa po karateju presedlal na atletiko in plavanje. Šport ga še vedno pomirja, zato mora biti vsak dan na urniku vsaj uro gibanja. Urban teče, a večino časa zadnji dve leti posveča razvijanju platforme za druženje Actimatch. S programiranjem se že dolgo ljubiteljsko ukvarja, z Actimatchem pa sledi veliki želji ustvariti spremembo. Na to pot je pred osmimi meseci pritegnil tudi Mateja.

Štiriindvajset- in triindvajsetletnik izhajata iz lastnega življenja: »Smo generacija otrok, ki smo živeli z družabnimi omrežji, in v osnovni šoli, ko je med nas prispel Facebook, je to omrežje zadovoljilo naše potrebe – da se dogovorimo s prijatelji za pijačo, se družimo ... V tem obdobju pa so družbena omrežja postala leglo lažnih novic, ljudje dodajajo osebe, ki jih ne poznajo – vsak dan dobim vsaj sto prošenj za 'prijateljstva' piramidnih shem, ki mi ponujajo dodaten zaslužek. Dejansko na neki točki uporabnik, mlad ali star, sprevidi, da družbena omrežja ljudi odvračajo od družabnosti. Toliko je motenj, vsebin, da ne prihaja več do povabil na pijačo v resničnem času, in četudi se to kdaj zgodi, se še na pijači uporablja družbena omrežja in pogovarja preko njih,« razlaga Matej.

In prav to je želel Urban spremeniti. Ustvariti drugačno družbeno omrežje, kot je sedaj Facebook, ki bolj kot združuje, sedaj razdružuje in ustvarja kaos (neti spore, bombardira z oglasi, lažnimi novicami, ponuja zid, kamor lahko vsak prilepi kakršenkoli komentar želi …).

Stran od zaslonov. Seveda je koronavirus vse samo še poslabšal, pri svojih sovrstnikih opažata porast osamljenosti, mladi nimajo priložnosti spoznavati drugih ljudi. Trenutno druženja zaradi ukrepov ne spodbujata, a potrebo po spoznavanju novih ljudi je gotovo izrazilo 1700 ljudi, ki so si od konca decembra aplikacijo naložili. Za zdaj lahko to naredijo le lastniki pametnih telefonov z operacijskim sistemom android, čez dva meseca pa bo nared tudi za iOS.

Osrčje njune aplikacije je zemljevid, na katerem oseba ustvari dogodek in ga označi oziroma objavi. Če bi si, na primer, zaželeli kvartopirskega večera ali večera družabnih iger, to objavite v aplikaciji in želja po druženju se vam lahko hitro uresniči. Prav tako bodo lahko na takem zemljevidu vzniknili kulturni, glasbeni, športni dogodki – javni ali zasebni. »Z ekipo Actimatch bi radi zgradili skupnost ljudi, ki se družijo tudi stran od zaslonov. Radi bi jih motivirali za druženje v živo.«

Torej uporabljata tehnologijo zato, da se ljudje začno več družiti analogno. In to taki, ki vas bodo gotovo sprejeli s široko odprtimi rokami, ker imate podobne interese. Predvsem ciljata na ljudi od 18 do 35 let, a prihodnost takih omrežij, ko morebiti prerastejo na začetku zastavljene cilje, je lahko vznemirljivo nepredvidljiva, zato od Actimatcha ne bi rada odganjala nikogar.

Tudi male ribe imajo velike cilje. S kapitalom 1700 rednih uporabnikov optimistično jadrata proti cilju. Vsaj enemu izmed njih, saj stremita za prebojem v tujino, nato pa bi rada prenesla platformo še na splet in se približala Facebooku. »Tekmujemo z veliki ribami,« se zavedata, ampak to jima ne jemlje zagona. 

Več v reviji Zarja Jana, št. 6, 9. 2. 2021