Ljudje

Novinarstvo pomeni veliko moč. In odgovornost.

Alenka Sivka
15. 2. 2021, 22.00
Deli članek:

Če bi morala z nekaj besedami opisati Eriko Žnidaršič, bi rekla: natančna, nepopustljiva, odločna, neustrašna, brezkompromisna. Kako z jekleno voljo dreza v osja gnezda, s pomočjo dobre preiskovalne ekipe razkriva nečedne posle, tudi tistih najbolj na vrhu! Kako »muči« vplivneže, ki jih dobi v oddajo Tarča; ni čudno, da si nekateri ne upajo več priti! Kako jih obstreljuje s podatki, ki jih dostikrat prebira pozno v noč! Kako niti s trepalnicami ne trene, kadar že petič postavi isto vprašanje komu, ki ga ne želi razumeti! Kako mirno prenaša grožnje in žalitve, ki jih dobiva po vseh mogočih kanalih! Oddaj Tarča in EkstraVisor si brez Erike sploh ne moremo več predstavljati.

Zarja Jana
Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta: Erika Žnidaršič

Erika takšna, kot je, neposredna, direktna, brez olepševanja pove, da je v novinarstvo zašla iz čistega oportunizma – ker je želela imeti čim več časa za treninge plesa, je izbrala študij, za katerega je menila, da ji bo vzel najmanj časa. »Novinarstvo je bilo v bistvu kolateralna škoda mojih višjih življenjskih ciljev,« se smeje. No, in ta kolateralna škoda je prišla gledalcem RTV Slovenija še kako prav – Erika je postala ena najbolj znanih preiskovalnih novinark nacionalne televizije. Najprej je delala na komercialni televiziji POP TV, bila novinarka v oddaji 24 ur, nato je sodelovala v oddaji Trenja, potem pa so jo povabili na nacionalko – postala je voditeljica oddaje Piramida; takrat je mnogim padla v oči, saj se je že začela kazati njena odločnost. Sledile so resnejše oddaje, najprej  je bila novinarka Dnevnika, pa Tednika, nato voditeljica Poročil, zatem Dnevnika ob vikendih, začela je delati preiskovalne prispevke za oddaje EkstraVisor. »Uh, veliko se je že nabralo, še sama se čudim,« ob naštevanju pove.

Rada imam podatke, papirje, številke. Erika ima nedvomno najrajši preiskovalno novinarstvo. Ne boste verjeli, ampak najbolj uživa ob prebiranju množice podatkov, papirjev, številk. Novinarstvo je postalo njen način življenja, »čeprav ga poskušam izgnati vsaj ob vikendih in prostih dnevih«. Kaj ji pomeni biti novinarka? »Pomeni veliko moč, moč, da lahko marsikaj spremenim, izboljšam. Pomeni pa tudi veliko odgovornost,« je prepričana. Takoj jo vprašam, kako se počuti ob tem, da so Ivana Galeta zaradi pojavljanja in razkritja nečednih poslov v oddaji Tarča pozneje odpustili: »Slabo, ker se počutim tudi osebno odgovorna. Če bi bila še enkrat na tem, ne vem, kako bi se odzvala.«

Na katere novinarske dosežke je najbolj ponosna? »Veliko je bilo že dobrih oddaj, tem, prispevkov. Ni pa ravno vedno tako, da so najzahtevnejše stvari tudi najbolj opažene. Včasih nas ljudje in tudi sodelavci pohvalijo za kakšno temo, ki se nam zdi bistveno manj zahtevna kot katera druga. Med drugim smo z mnogimi oddajami že veliko prispevali k transparentnejšemu javnemu naročanju.« Kaj pa na dosežke v življenju? »Klišejski odgovor, a resničen. Na svojo družino in iskrene prijatelje. Zadnja leta mi je zanje pogosto zmanjkovalo časa, a sem vesela, da sem si ga spet vzela malo več. Večkrat tudi pomislim, kakšno srečo in čast imam, da imam takšna otroka, da sploh imam otroka. Ponosna sem na partnerja; da mi je več kot kos. (smeh) Na vse, ki so z mano, kadar se ugasnejo luči v studiu in kadar zaprem vrata pisarne. Veliko jih je. Pa seveda tudi nase, da sem to, kar sem, da poslušam svoj razum, da sem poštena in vztrajna ter drzna. Da sem še vedno tukaj, kljub mnogim oviram, težavam,« razmišlja.   

Kako na njen poklic gledajo doma? »Ah, so se ga navadili. Vedo, da zahteva malo bolj poseben ritem, da ni vse po načrtu, da nekatere dni prihajam domov ob poznih urah. Včasih me tudi ni, takrat mi je težko, ker sem v službi namesto doma z otrokoma. Ko pridem domov, ju močneje stiskam, da vsaj malo nadoknadim.« Se neprespane noči ob prebiranju gradiva izplačajo? »Povrnejo se skupnosti, ker z njimi prispevamo k spremembam na bolje, jaz imam od tega prej minus kot plus,« je iskrena. Si predstavlja, da bi delala kakšno drugo oddajo? »Predstavljam si, da ne bi več delala Tarče, in to večkrat, skoraj vsak teden,« se zasmeje Erika in pa krajšem razmisleku doda: »Kaj drugega pa še ne vem.« (smeh)

Kako se odklopi od dela? »Sicer je zelo težko, ker še preden je konec ene oddaje, je v mislih že druga. Kaj bomo delali, kako … Najlažje se odklopim med tekom, kakšno vadbo in pa v dobri družbi.«

Poklepetava še o položaju novinarstva. »Jah, prav nič rožnat ni. Ne le da je delo za marsikoga negotovo, mnogi so tudi odvisni od lastnika, tam pa se svoboda govora konča,« je ostra Erika. Zakaj vendar je novinarstvo med manj cenjenimi poklici? »Očitno je preveč slabo plačano, zaposlitve so nestanovitne. Vsako uradniško mesto je bolje plačano, mlad človek takoj odide, ko mu nekdo ponudi malo višjo plačo, s katero lahko preživi. Pri nas na RTV je pa načeloma tako – kar vsi so enako plačani, vsi, ki delajo kot nori, in tisti tudi, ki ne delajo nič. Razlike so nikakršne.« Kako mu vrniti veljavo? »Mislim, da se odgovor skriva v prejšnjem. Ampak danes mnogim ni v interesu, da bi imeli usposobljene ljudi, dovolj je že, če kdor koli pač napiše članek, ki je v interesu tega ali onega. To pa ni dobro, je pravzaprav že nevarno.«

Ima Tarča usodne posledice na teme, ki jih obdeluje? »Zagotovo, mnogo se je že spremenilo in izboljšalo, kar me veseli.«

Kako preživlja koronačase? »Meni je prav fino, ker je vse malo bolj umirjeno. Ob naporni službi je to pravi balzam. Omejitve, ki so bile, me niso tako zelo omejevale. Da so bile trgovine zaprte, me ni prav veliko motilo, mi je pa manjkala kakšna kava, pa knjižnica. Mislim, da smo vsi ugotovili, kaj najbolj pogrešamo in česa ne,« razmišlja. Kako in kakšni bomo izšli iz teh časov? »Vsi smo se veliko naučili. Nekaj je bilo tudi dobrega v vsem tem. Meni je bilo recimo zanimivo tudi to, da sem lahko spremljala, kako poteka danes izobraževanje otrok. Pa kako trenira sin karate, kako hčerka balet. Tega ne bi imela možnost spremljati, če ne bi bilo poučevanja na daljavo.«

Zanimiva in prodorna ženska, ki nikoli ne okoliši, pogumna preiskovalka in zasliševalka, takšnih bi potrebovali še veliko več. 

Zarja Jana, št. 716.2. 2021

Zarja Jana
Predstavljamo kandidatke za Slovenko leta: Erika Žnidaršič