MODRIJANI-20 Svet24.si

Kdaj bo Blaž Švab spet zibal?

Katja Jevsek Svet24.si

Znana vremenarka pri 43. letih sporočila, da je ...

predcasno glasovanje referendumi 2022 gospodarsko m24 Necenzurirano

SDS so mesta spet rekla "ne"

jansa logar bled Reporter.si

Janez Janša je »dvoživki« Anžetu Logarju ...

nk olimpija 22 mm Ekipa24.si

Na mizi vodstva zmajev ponudba, ki je ne gre ...

Katja Jevšek Njena.si

Vremenarka Katja Jevšek bo postala mamica!

Mario Ferri 3 Ekipa24.si

Razkrita identiteta pogumnega navijača, ki je v ...

Ljudje

Polulani Zofki še vedno uhaja

Dolgo se že ni zgodilo, da bi nas sredi maja zeblo. Po navadi smo ta čas že pospravili zimske bunde, zdaj pa na kakšen močno deževen dan tiste tanjše še vedno pridejo prav. Vsi upamo, da se bo, kot pravijo ljudske modrosti, po poscani Zofki vreme stabiliziralo in postalo toplejše. Pa za zdaj še vedno čakamo. Zakaj je tako in kaj lahko pričakujemo, smo vprašali meteorologa Andreja Velkavrha, znanega po tem, da je znal svoje televizijske napovedi vedno malo hudomušno začiniti. Zdaj, ko ga na zaslonih ne videvamo več, svoja iskriva razmišljanja objavlja v časopisnih kolumnah.

Avtor:

Katja Božič

Značke:

Zakaj nas sredi maja zebe?

Ker imamo stoječo vremensko situacijo. Namreč, polarna fronta, meja med hladnejšimi in toplejšimi zračnimi masami, valovi okoli cele severne hemisfere. Po navadi je do okoli šest teh velikih valov. Večji ko so valovi, počasneje se premikajo od zahoda proti vzhodu. Če pride do odcepitve, ta zračna masa zastane ali se celo pomika retrogradno. Temu rečemo blokada, nad tistim območjem vreme nekako stoji. Opažamo, da so v zadnjih obdobjih te situacije pogostejše, vreme ni tako dinamično, večkrat se zgodi, da se en tip vremena dlje časa zadrži nad Evropo. Precej verjetno je, da bomo po tej daljši deževni fazi imeli suho obdobje, ni pa nujno.

Mnogi tarnajo, da vreme ni takšno, kot bi moralo biti za ta letni čas. Kaj se letos dogaja?

Res je, če gledamo povprečja, imamo kar precej podpovprečne temperature. Od prvega maja do danes je bila temperatura samo devet dni povprečna ali nadpovprečna, vse druge dneve pa je bila pod povprečjem, tudi padavin je več. Sicer pa, kako dobimo povprečje? Iz odklonov. Letos imamo pač odklon v bolj hladno in vlažno stran.

Zdi se, kot da se je april prestavil v maj.

To je težko reči. Zakaj ima april sloves spremenljivega? Ker je prvi mesec, ko je sonce dovolj močno, da v večji meri kroji vremenske procese. Dan je dovolj dolg, sonce je močnejše, to je vzrok za nastanek ploh in neviht. Zaradi tega je vreme spremenljivo. Za april je značilno, da imamo tudi od sedem do devet vremenskih sprememb na dan, ker so plohe in nevihte kratkotrajne. Maja je vreme še vedno spremenljivo, ampak nastajajo močne in daljše nevihte, bolj dežuje, zato imamo tudi občutek, da je bolj deževno.

To vse skupaj že malo spominja na deževno dobo v monsunskem podnebju ...

Tako hudo spet ni, ampak ja, pogosteje se pojavljajo daljša obdobja istega tipa vremena.

Kaj pa je vzrok za te spremembe?

Največ domnev je, da je to ena od posledic globalnega segrevanja. Glavno gonilo vremena, poleg sonca in vrtenja Zemlje, je temperaturna razlika med polarnimi in ekvatorialnimi deli. Zaradi razlik med polarnimi in ekvatorialnimi deli prihaja do zračnih tokov, ki prenašajo toploto iz ekvatorialnih proti polarnim predelom. Končna posledica bi bila izravnava temperatur, do tega pa seveda ne pride, ker je na ekvatorju vedno izdatno segrevanje in na polih pomanjkanje toplote, zato je to večno nedokončana zgodba. Ker se poli sedaj hitro segrevajo, se temperaturna razlika manjša, zato so ti procesi, tokovi manj močni, manj izraziti in zaradi tega lahko pride do upočasnjevanja procesov oziroma pogostejših stoječih situacij.

Se je tudi vreme okužilo z virusom?

Očitno smo ga mi okužili. V meteorološki stroki velja, da smo ljudje povzročili globalno segrevanje, torej smo okužili vreme, da se je v zadnjih desetletjih začelo tako vesti. Sicer pa je naše zaznavanje vremena zelo subjektivno. Treba ga je analizirati za dolgo nazaj. So bili že tudi takšni maji, kot je letošnji, vlažni in hladni. To pozabljamo. Zapomnimo si po navadi stvari, ki so za nas pomembne. Vremensko napoved si, recimo, najpogosteje zapomnimo takrat, ko jo potrebujemo.

Kaj pravite na ljudske modrosti o vremenu? Pravkar je mimo polulana Zofka ...

Ja, pa še vedno škropi. Letos je zelo vztrajna. Očitno je že gospa v letih, pa ji večkrat uide. (smeh) Ugotovitev za ledene može pa tudi še kar drži. Maja so namreč še zadnji prodori hladnega zraka, ki lahko prinesejo pozno sneženje, pozebo, vreme, ki povzroča padavine, potem pa tega pri nas ni več. Glede na to, da pač ugotavljamo, da so pogostejša obdobja stacionarnega vremena, se lahko zdaj zgodi, da bo sledilo daljše obdobje bolj suhega ali vročega vremena.

Vreme torej postaja vedno bolj ekstremno ...

Pomladne pozebe niso povezane samo s pomladno ohladitvijo, temveč tudi s tem, da se prezgodaj začne toplo vreme. Včeraj sem se pogovarjal s prijateljem kmetom in je rekel, da se nekateri pritožujejo, kako je mokro, ter dodal, da je njegov oče v tem času šele začenjal z deli na polju. Zemlja se je počasneje segrevala in je bilo šele v tem času smiselno začeti. Očitno je, da se vreme spreminja. Ker se zemlja začenja prej segrevati, je smiselno prej začeti z deli, je pa seveda s tem povezano tudi nekaj tveganja, saj tako zgodaj lahko še vedno sledijo ohladitve. Vidim, da so letos kakšna drevesa prav prizadeta. Sosed ima dva ogromna oreha, pa še zdaj nič ne odganjata. Moja kutina ima le desetino listov normalnih, upam, da bo preživela. Vse to je prav gotovo zaradi tega, ker je bilo tako mrzlo. Takšna vremenska nihanja lahko tako prizadenejo rastlino, da potem še nekaj let prihaja k sebi, ali pa jo celo uničijo. Ne vem, kaj bi letos rekli sadjarji in vinogradniki. 

Več v reviji Zarja Jana, 25.5.2021