Kako in zakaj se vama je zgodila ta prelomnica – zaroka, bližnja poroka, Miha je stopil v ospredje kot pevec?

Saša: Boš ti kasneje povedal, a ne?

Miha: (smeh)

Saša: Veliko parov je imelo zaradi stalne bližine med korono velike težave, midva pa sva že prej večino časa preživela skupaj. Korona naju je le še bolj povezala. Moja mami je umrla, tik preden se je začela ta epidemija, in Miha je bil izjemno  sočuten in podporen partner, stal mi je ob strani, nase je prevzel ogromno stvari že med mamino boleznijo ... tako da sem se spet zaljubila vanj. Pa zaljubljenosti ne cenim prav zelo, ker se mi zdi slepa in prehodna, zavajajoča, prednost dajem ljubezni in realnim čustvom. Toliko mi je pomenilo to, kako mi je stal ob strani. Razvila sva še novo bližino. Počutila sva se tako povezana, da je to takšna ljubezen, ki je v življenju res nočeš izgubiti. Ljudje se včasih res poročijo ali v času hude zaljubljenosti ali po nekaj letih, ko se jim zdi, da bi bilo že prav, da to naredijo, midva pa ugotavljava, da je škoda, da se ne poročijo v trenutku, ko se počutijo blizu drug drugemu. V resnici nisem vedela nič o zaroki. Sem pa zelo vesela, da se ti dve stvari dogajata sočasno – poroka in to, da bi Miha končno prišel v javnost kot solist – ker si je to dvoje zelo želela tudi moja mami.

Zakaj pa si je mami želela, da Miha postane solist?

Saša: Zdelo se ji je, da ima čudovit glas, da s petjem izraža ogromno čustev, da njegovo petje seže do srca. In da je greh, da tega svojega daru ne razvije, uporablja. Skoraj vsak dan ga je spraševala in priganjala: Miha, kdaj boš pel, ti bi res moral peti! In zdaj bosta ti njeni želji izpolnjeni.

Miha, pojasnite še vi svojo odločitev.

Miha: Saj ne vem, zakaj, ampak s Sašo sva delala pesem za nemški trg, prišel je navdih, zapel sem demo posnetek in začutil sebe, nekaj je kliknilo.

Saša: (v smehu) Vsi smo padli dol, začeli hiperventilirati in vpiti, kako mu ta pesem paše in da naj je ne da naprej!

Miha: Pesem pa je bila narejena po naročilu za nekega nemškega izvajalca. To, kar s Saši počneva že sedem let, zdaj so nama podaljšali pogodbo. Kratek posnetek te pesmi sva dala še na družbena omrežja in odziv je bil neverjeten.

Saša: Bilo je noro, nisem mogla verjeti! Ker na svojem profilu na svoje pesmi nisem nikoli doživela takšnega odziva.

U, potem bo zdaj malo rivalstva, ljubosumja med vama ...

Miha: Ne, midva sva eno pri teh stvareh. Jaz sem samo izkoristil njeno platformo. 

Saša: Tudi jaz imam svoj uspeh za najin uspeh. Vse, kar narediva, narediva skupaj. Miha piše melodije, aranžmaje, vlaga energijo v pesmi, hodi z mano na nastope ...

Miha: Ti pa s svojim petjem, energijo, čustvi ...

Saša: Za pesmi se nikoli ne bova prepirala, ker začutiva, katera pesem je za moškega in katera za žensko. In jaz si res želim, da Miha sprejme ta svoj dar. Ima več pevskega talenta kot jaz, zato ga je škoda. A vedno je bil raje v ozadju. Osrečuje me, ker bo pel.

Miha: Je pa včasih res težava, ko nastane kakšna res dobra pesem, ki gre na nemški trg, jaz pa obljubim Saši, da ji bom napisal kakšno enako dobro. 99,8 odstotka najinih pesmi gre na nemški trg. To delo nama zelo ustreza, zaradi tega Saši ni treba toliko nastopati. Pesmi posnameva doma, jih pošljeva po spletu, samo nekajkrat na leto greva v Nemčijo.

Pod kakšnim imenom vaju pozna nemški trg?

Miha: Midva in najin nemški tekstopisec smo Soko schlager. In v krogu avtorjev takšnih pesmi je to že kar blagovna znamka. Do tja je vodila dolga in trnova pot. Sedem let sva poskušala, da nama je uspelo. Šlager nama je zelo blizu.

Saša: Pri nas je ta glasba stigmatizirana, midva pa jo imava rada, ima veliko melodije, je harmonična, besedila so čustvena.

Miha: Na nemškem trgu vladata red in spoštovanje. Tudi to nama je všeč.

Saša: Res so vsi blazno spoštljivi do ustvarjalcev šlagerjev. Midva pa sva si želela ustvariti dodatno opcijo in gotovost, ne biti odvisna samo od Slovenije.

Večina parov se z leti skupnega bivanja oddalji, zaljubljenost pojenjuje, pri vaju pa gre v nasprotni smeri. Kako vama to uspeva? Kako doživljata svoj odnos?

Saša: Prav zdaj se mi zdi najin odnos najlepši v vsem času najinega skupnega življenja. Vedno sva imela lep odnos, predvsem spoštljiv, v mnogih situacijah naju je reševalo to, da oba ceniva prijaznost. Tudi kadar se prepirava, kar seveda se, se ne ponižujeva ali izrečeva česa neizbrisnega. Šla sva skozi hude krize, mislila sva že tudi, da bova šla narazen, a ugotovila sva, da se splača iti skozi razlike, bolečine, razočaranja ... Ne predstavljam si, da bi s kom drugim imela toliko bližine, toliko skupnih interesov, da bi me kdo tako razumel, znal nasmejati, bil prijazen z mano, kot je Miha.

Aha, potem se torej tudi prepirata zelo prijazno. 

Saša: (smeh) Ne vpijeva, govoriva malo intenzivneje in jaz veliko trepetam s trepalnicami, nenadzorovano. Kar sem nekoč doživljala kot težavo, je bilo to, da se je Miha umikal in čakal, da bodo težave minile. A sva se naučila, da mu dam čas, da razmisli in ugotovi, kaj hočem od njega ...

Miha: Pa saj zdaj že vem, kaj hoče, hoče, da se opravičim. In da rečem, da vem, kaj sem naredil narobe.

Saša: Če iskreno misli in se opraviči, je vse v redu. Zafrkne lahko vsak.

Miha zdaj torej že razume postopek.

Miha: Seveda, Miha natančno ve, kaj mora narediti. Predvsem se moram zavedati, kaj sem naredil narobe.

Saša: Prej sem hodila za njim in mu razlagala, kaj je bilo narobe. Ta razčiščevanja so nama vzela ogromno energije. Zdaj pa res že oba veva, kako te stvari poravnati. Nihče od naju pa ni zamerljiv ali muhast.

Miha: Saši je še preveč popustljiva. Jaz nisem tak. Včasih tudi komu kaj zamerim. In bi ga kar odrezal iz najinega življenja, če ne bi bilo Saše.

Saša: Jaz pa opažam, tudi pri drugih parih, da stvari, ki niso razčiščene, uničujejo ljubezen.

Saša, pa zdaj dobite od Miha vse, kar ste želeli dobiti od partnerja?

Saša: Zdaj v resnici dobim vse, kar sem si želela od partnerstva. Vse se je spremenilo, ko se je rodila Aria. To je bil za naju proces odraščanja. Miha ima mirno energijo, mene pa stvari hitro vržejo iz tira. Najino življenje, najina energija, najin odnos, najina ljubezen se zdaj prepletajo tako, kakor sem si vedno želela.

Več v reviji Zarja Jana, št. 23, 8.6.2021