Ljudje

Svet je malo poblaznel

Alenka Sivka
16. 8. 2021, 23.50
Deli članek:

Užitek ju je gledati, ko pojeta pesmi drug drugega, pesmi, ki so Tomija najbolj navdušile pri Big Foot Mami, in Guštija, kako z »guštom« prepeva pesmi Siddharte. Vmes pa pripovedujeta prav zabavne zgodbe o tem, kako sta se spoznala, kako je Tomi občudoval Guštija kot nedosegljivo glasbeno zvezdo, pa tudi o tem, kako si je Tomijeva babica na pogrebu zaželela pesem Samo edini. Bil je prekrasen večer na gradu Khiselstein. Da bi bilo več takšnih.

Šimen Zupančič
Tomi: Z vsem tem smo se kar prehitro strinjali.

Glasbeniki na udaru. Najprej se pogovarjamo o tem, kakšni časi so trenutno za glasbenike zaradi korone. »Najprej nas je ta stvar prizadela kot ljudska bitja,« z odgovorom pohiti Gušti, »potem pa tudi v poslovnem smislu. Težko komentiram te čase, poskušal sem jih kar najbolje izkoristiti za ustvarjanje pesmi.«


Tomi: »Situacija ni lahka. Po eni strani bolje spoznaš svoje otroke, morda včasih celo preveč. (smeh) Po drugi strani pa se ne moreš ukvarjati s tem, s čimer se že vse življenje. Na žalost je naša branža najbolj na udaru. Smo prvi, ki dobimo prepovedi, in zadnji, ko jih umaknejo. Z vsem tem smo se kar prehitro strinjali. Občutek imam, da bodo ljudje bolj bolni, če bo manjkalo kulture in rokenrola in če bomo doma, med štirimi stenami. Tam bomo zboleli še za čim drugim. Ko pa imamo lahko koncerte, so ljudje že preveč zasičeni z njimi, kar naenkrat je poplava vsega. Težko je ne samo nam, ampak vsem ljudem, ki so vpleteni v ta posel. Nekateri so ostali čisto brez dela.«

Glasilke trpijo. Sta vzela finančno pomoč države? Tomi: »Dobimo neko nadomestilo ...«

Gušti: »Če si imel v prejšnjem letu izgubo, ti pripada nadomestilo. Tudi kolektivne organizacije, kot sta IPF in Sazas, so pomagale tistim, ki so bili najbolj na udaru. To pa je tudi vse. A po naši branži je res usekalo, da so bili koncerti nenadoma ukinjeni, je vplivalo na naša življenja. Vesel sem, da se je vsaj zdaj to malo sprostilo, da lahko nekaj odigramo in priigramo. Tomi ima na primer kar 'šus' koncertov, tako da mora biti natreniran, da lahko vse spelje. Glasilk ne moreš zamenjati tako kot strun na kitari.«

Upam, da lahko zaupam stroki. In kaj menita o virusu, ki nas je doletel? O ukrepih pa cepljenju? Tomi: »Kdor se želi cepiti, naj se cepi, če se ne želi, naj se ne. Jaz se še nisem, ne morem pa reči, ali se bom. To je odločitev vsakega posameznika. Upira se mi, ker nas politika sili v to. Sem zdrav, nisem zbolel in nikogar nisem okužil, a zdaj imajo prednost tisti, ki so to že preboleli, okuževali druge in so bolj svobodni, kot sem sam. Nisem strokovnjak na področju korone, a zdi se mi, da je svet malo poblaznel. Zapirajo nas, a izkazalo se je, da ljudje ne ležijo kar množično mrtvi po tleh. Morda bi lahko vse malo sprostili. Ko greš ven iz bombardiranja medijev, vsega tega skoraj sploh ne opaziš.«

»Jaz zaupam stroki,« pove Gušti, »je pa res, da tudi stroka ni stoodstotno prepričana o tem, kar nam govori. Čez mesec dni popolnoma spremeni ukrepe, jih drugače interpretira; ves svet je ta virus presenetil. Dvakrat sem se cepil, to je moja odločitev, kdor se pač noče, se noče. Upam, da lahko zaupam stroki in si ji tudi želim zaupati.«

Razdeljevanje ljudi. Pogovarjamo se o tem, kako je korona razdelila ljudi na cepilce in anticepilce, teoretike zarot in tiste, ki »verjamejo«. »Mene skrbi, da so se ljudje razdelili. Treba je spoštovati mnenja drugih. Tudi Eric Clapton deli ljudi s svojim mnenjem,« pripoveduje Tomi, ko omenim angleškega kitarista in pevca Claptona, ki noče koncertirati, dokler bodo od ljudi zahtevali potrdila o cepljenju.

Gušti: »Nisem prepričan o kakšni stvar toliko, da bi lahko rekel, kaj je prav in kaj ne. Mediji radi pograbijo takšne stvari, na primer Claptonovo izjavo. Vsi imamo nekaj masla na glavi, odločevalci, mediji, mi sami. Morda bi bilo boljše, če vsi stopimo dva, tri korake nazaj in potem poskusimo stopiti skupaj en korak naprej.« »Deli in vladaj,« komentira Tomi.

Več v 33.številki Zarje Jane, (17.8.2021).