Vida Drame Orožim
je upokojena specialistka nevrologije in psihiatrije, ki z ambulanto pro bono v Ljubljani sodeluje že dve desetletji; zadnji dve leti v njej dela in jo tudi vodi. Prepričana je, da je treba z bolniki z obrobja družbe ravnati spoštljivo, pravico do zdravljenja pa je treba zagotoviti vsakomur. Z vsem bitjem se zavzame za človeka, zato večkrat piše tudi priporočila za socialna stanovanja, kliče specialiste in v krivuljah sistema išče poti, da pomaga malemu človeku, ki je prevečkrat pozabljen od vseh, spraviti življenje na prave tire. Pravi, da bisere najdeš tudi v blatu, zato bo naredila vse, da iz njega potegne slehernika. Prizadeva si, da najbolj zapostavljeni zopet najdejo ne samo zdravje, ampak tudi spoznanje, da niso manjvredni.
Janja Garnbret
je športna plezalka, ki nas pri komaj dvaindvajsetih razvaja z velikimi športnimi dosežki. Je sedemkratna svetovna prvakinja, z 31 zmagami v svetovnem pokalu pa že zdaj najuspešnejša športna plezalka vseh časov. Letos nas je navdušila tudi z zgodovinsko zmago na olimpijskih igrah v Tokiu, športno plezanje je bilo namreč tokrat sploh prvič del olimpijskega sporeda. Več ni mogoče, osvojila je vse. Pa ne le v športnem plezanju, temveč tudi na naravnih plezališčih, saj ji je letos kar dvakrat uspelo preplezati doslej najtežjo smer, ki jo je kdaj koli na pogled, brez predhodnih informacij, preplezala ženska. Bojevita, le na videz krhka Korošica ne pozna strahu in ima izjemen občutek za plezanje; smer vidi tudi tam, kjer je drugi ne. Ustvarjena je za težke izzive, saj je lažji sploh ne motivirajo več. Hkrati pa je preprosta, prijazna, vedno pripravljena pomagati. Šampionka od glave do pete!
Nika Kovač
je antropologinja in sociologinja, ustanoviteljica in direktorica Inštituta 8. marec, v katerem s prostovoljci opozarjajo na neenakost in krivice najšibkejših. Zaveda se, da je moč v skupnosti, in to nenehno dokazuje. Najodmevneje s tem, ko je s svojim jasnim, odločnim in srčnim nastopom mobilizirala več kot 600.000 državljanov, da so glasovali proti spornemu zakonu o vodi. Da je gotovo voditeljica za prihodnost, so opazili tudi pri Obamovi fundaciji in jo sprejeli najprej v program za 40 bodočih evropskih voditeljev, nato pa so jo kot edino predstavnico Evrope izbrali med 15 mladih, ki že in še bodo spreminjali svet na bolje. Trenutno se kot Obamova štipendistka in raziskovalka na Univerzi Kolumbija v New Yorku redno ozira v Slovenijo in ne neha prebujati civilne družbe. Sočutno, iskreno in zavzeto gradi skupnost, kar je v tem individualiziranem svetu izjemen uspeh.
Špela Miroševič
je psihoterapevtka in biopsihologinja ter mlada raziskovalka tik pred doktoratom na katedri za družinsko medicino na ljubljanski medicinski fakulteti, pa tudi predana mamica dveletnega Urbana, ki mu je zaradi okvare na genu CTNNB1 grozilo, da nikoli ne bo govoril in hodil, kaj šele samostojno živel. Povezala se je z znanstveniki, ki bi lahko razvili gensko terapijo za otroke s to genetsko napako. Z možem sta ustanovila fundacijo in v raziskave vložila vse, kar sta lahko, nato pa s projektom Koraki za Urbana prosila za pomoč javnost. Danes so na zelo dobri poti, saj so bili prvi rezultati testiranja zdravila uspešni. S slovenskimi raziskovalci si Špela prizadeva tudi za center za gensko in celično terapijo, kjer bi pripravljali personalizirana zdravila za otroke. Trdno verjame, da bodo na koncu pomagali Urbanu in vsem otrokom s sindromom CTNNB1. Uspeh za Urbana je uspeh za Slovenijo.
Zvezdana Mlakar
je večna iskalka smisla in resnice, ki se razdaja v gledališču ter v televizijskih oddajah. Pogovorov v svoji oddaji Zvezdana se loteva iskreno, osebno in brez predsodkov, zato ji gostje po navadi povedo veliko več, kot pričakujemo. Spremljajo jo celo generacije, za katere so bile teme o čustvih, odnosih in notranjem življenju prej tabu; nove so bile tudi za javno televizijo. Sama pravi, da so ji njeni gostje odkrili nove svetove in jo pripeljali do nje same. Tako, kot se spreminja sama, s svojimi gosti vpliva na življenja svojih gledalcev – spodbuja jih k razmišljanju in spremembam. Od nje se lahko učimo spontanosti in navdušenja nad življenjem. Vse, kar počne, dela predano in strastno. Pa naj bo to vodenje oddaje, igranje, predavateljstvo, pisanje ali pa delo na posestvu. V znanju je moč, je prepričana.
Kristina Modic
je dipl. ekonomistka, že nekaj let izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, ki je za rakom zbolela leta 2005, ko je imela šele 33 let. Diagnosticirali so ji maligni limfom. Po ozdravitvi je postala ambasadorka te bolezni in borka za pravice bolnikov s krvnimi raki, ki jih je vsako leto več. Že leta 2007 je s kolegi ustanovila združenje, to je z leti raslo in razvijalo številne brezplačne podporne programe za bolnike ter njihove svojce. V zadnjem letu se je še posebej izkazala, saj sta s prof. dr. Samom Zverom, zdravnikom in legendo slovenske hematologije, ob veliki podpori strokovnjakov, bolnikov in širše javnosti uspela v treh mesecih zbrati kar okoli 850 tisoč evrov za nakup dveh naprav CAR-T, ki za bolnike s krvnim rakom, ki so izčrpali že vse druge možnosti zdravljenja, pomenita novo upanje za zdravljenje in življenje.
Pravna mreža za varstvo demokracije
je skupnost posameznikov in organizacij, ki s svojim pravnim znanjem pomagajo braniti človekove pravice in demokracijo.Ni bil samo tisti rogljiček, nisi bili le uporni mariborski dijaki – v preteklih mesecih je bilo izdanih na tisoče položnic in glob (za več kot dva milijona evrov), za katere ni zakonske podlage, pa so jih policisti kljub temu izdali. In bi to nedvomno še počeli, če ne bi skupaj stopilo šest žensk – Katarina Bervar Sternad, Maja Cimerman, Anuška Podvršič, Nataša Posel, Barbara Rajgelj in Jasna Zakonjšek. S svojo mrežo pravnikov brezplačno pomagajo posameznikom, da se učinkovito uprejo zlorabi prava. V desetih mesecih so obravnavali več kot 1100 zadev, vložili več kot sto pravnih sredstev, pripravili ustavno pobudo, novelo zakona, organizirali posvete in se odzivali na aktualno dogajanje. PMVD ni samo teh šest žensk – a nominirali smo jih kot srce te civilne iniciative, kot ženske, ki imajo to, kar je pri Slovenkah najlepše, najboljše, najdragocenejše: humanost, pogum, empatijo, žlahtno trmo in zelo pokončno hrbtenico.
Zadaj, od leve proti desni: Anuška Podvršič, Barbara Rajgelj, Nataša Posel; spredaj: Jasna Zakonjšek, Maja Cimerman, Katarina Bervar Sternad.
Andreja Slameršek
je biologinja, okoljevarstvenica, aktivistka in častna predsednica Društva za preučevanje rib Slovenije, ki se že leta neustrašno in predano bori za prostotekoče slovenske reke – da bodo koristile nam ter življu ob in v njih. Ker je prav zaradi njene neuklonljivosti in strokovnega dela Mura (za zdaj) rešena, se v zadnjem času posveča predvsem Savi in zaustavitvi gradnje hidroelektrarne Mokrice. Nedavno je kot prva aktivistka, ki ni iz Nemčije, prejela nemško okoljsko nagrado in postala še večji navdih za številne mlade, ki dvigajo glasove za podnebno pravičnost. Njen boj je tek na dolge proge na terenu sistema, ki je narejen za to, da naravovarstvenike izčrpava. Čeprav so ji že večkrat odkrito grozili, za naravo ne sklanja glave, ne omahuje, ne kalkulira in ne sklepa zavezništev. Za svobodne reke bo šla do konca.
Emilija Stojmenova Duh
je docentka, doktorica in tista profesorica, ki je pred mariborsko univerzo z občutenim govorom podprla dijake, ki so protestirali proti zaprtju šol. In tista profesorica, ki je na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko s sinčkom v naročju prepričevala maturantke, naj se vpišejo. Ko se je sama vpisala na elektrotehniko na mariborski univerzi, je imela 149 sošolcev in nobene sošolke, študij je končala najboljša v generaciji. Danes je na doktorskem študiju na elektrotehniki 30 odstotkov žensk. Emilija je članica v več delovnih telesih EU, pobudnica nacionalne mreže FabLab, ki povezuje izobraževanje z gospodarstvom, in ustanovna članica združenja strokovnjakinj ONA VE, ki se bori, da bi bilo na vodilnih položajih več žensk. Ker bi bil svet, če bi ga vodile ženske, kot je Emilija, precej drugačen.
Revija Jana št. 50, 14.12.2021
