Ljudje

Kupite si psa, včlanite se v fitnes, imejte otroka po štiridesetem

Jelka Sežun
17. 1. 2022, 22.16
Posodobljeno: 17. 1. 2022, 22.22
Deli članek:

Ali se bova pogovarjala o krčnih žilah, ga je skrbelo – res sem mu med dogovarjanjem za intervju grozila tudi s tem. Ne, niti enega vpašanja o krčnih žilah nimam, sem priznala. Hvala bogu, je vzdihnil. »Ne vem prav dobro, v čem je stvar, ampak medijsko je tema zelo podprta, pa krčne žile predstavljajo le majhen del vaskularne medicine. Ne rečem, da je nepomemben. Ogromno ljudi ima te težave, ki jih ne gre podcenjevati, ampak vsi se hočejo pogovarjati samo o čakalnih dobah. Zdaj, ko je dostopnost za bolnike z rakom precej omejena, se mi zdi malce obsceno pogovarjati se o čakalnih dobah za kilo ali krčne žile.«

Šimen Zupančič
Dr. Andrej Bergauer

Niti besede o čakalnih dobah, prisežem. Sem pa naslednji dan med pretipkavanjem pogovora nenadoma planila iskat merilnik in si izmerila krvni tlak. Upam, da si ga boste vi tudi, ko tole preberete.

Kaj vam je tako všeč pri žilah, da ste postali žilni kirurg, saj to načelno ni posebno seksi specializacija?

Pa je. Zdaj se je namreč v Sloveniji oblikovala specializacija žilne kirurgije. Formalno sem specialist splošne in žilne kirurgije. Zakaj ravno žile? Dobro vprašanje. Verjetno je to ljubezen še iz študentskih časov. Začelo se je, ko sem kot študent iskal možnosti, kje bi lahko dobil dodatno kirurško znanje, kajti nekdaj, tako kot danes, je bilo razmeroma težko priti v operacijsko dvorano. Če te je zanimala kirurgija, je bilo tisto, kar je bilo omogočeno v sklopu študija, premalo. Takrat sem našel možnost v Kirurškem sanatoriju Rožna dolina, kjer so študenti lahko pri določenih operacijah asistirali ali bili druga asistenca. Saj to niso bili kakšni herojski posegi, precej rutinski so bili, je bilo pa točno tisto, kar študent ali zelo mlad specializant potrebuje, da usvoji osnovno tehniko, ta je pa vedno enaka. Spomnim se starejšega kirurga, ki mi je takrat rekel: nauči se pravilno in natančno šivati kožo, ker boš potem vse šival pravilno in natančno. To so najosnovnejše stvari. Če temelj ne stoji, potem nič ne stoji. V Rožni dolini sem spoznal starejšega kirurga, ki je prej delal v Angliji, v UKC Maribor sem spoznal prof. Flisa in dr. Milotića in sta me precej navdušila. Mislil sem si, o, to je pa neka posebna vrsta kirurgije. Predvsem ima pa širši diapazon kot, recimo, kardiokirurgija, kjer si zelo omejen na en organ in bližnjo okolico, žilna kirurgija – to mi je bilo zelo všeč – je pa zelo široka. V istem dnevu lahko delaš poseg, ki je bliže ortopediji, na primer amputacijo, potem pa pri naslednjem posegu z lupami šivaš vensko fistulo. Znotraj žilne kirurgije je toliko različnih kirurških tehnik, da je že zato zanimiva. Sodobna žilna kirurgija, kot jo zdaj delamo v UKC Maribor, je mešanje vseh možnih tehnik. Temu se reče hibridne operacije. Tako imaš v rokah veliko boljše, precej mogočnejše orodje kot prej. Več tipov zožitev ali zapor lahko uspešno napadeš z veliko manj tveganja za bolnike.

Morate namreč vedeti, kot je rekel slavni žilni kirurg Joao Cid Dos Santos, žilna kirurgija je posebna v tem, da je v glavnem kirurgija razvalin. Tipično je vaskularno kirurški bolnik razvalina. Ima zožitve žilja vsepovsod, slabo mu delujejo ledvice, ima zožitve na koronarnih žilah, zožitve vratnih žil, ima generalizirano aterosklerozo. O žilni kirurgiji je treba vedeti, da je to v bistvu paliativna kirurgija. Zato, ker v resnici s kirurško metodo, temu rečemo revaskularizacija, zdraviš posledico bolezni. Posledica je zožitev žilja, prava bolezen pa je, najbolj splošno rečeno, ateroskleroza. S kirurško tehniko popravljaš zgolj posledice, bolezni pa ne pozdraviš, osnovna bolezen se zdravi z zdravili in, še pred tem, življenjskim slogom. Ko bolnik pride do žilnega kirurga, je praviloma prvo fazo zdravljenja in možnosti, da ne pride do tega, bodisi že zamudil ali pa v življenju ni imel sreče, saj je treba v isti sapi povedati, da je eden od pomembnih dejavnikov tveganja genetska predispozicija, tam se pa za zdaj še ne da kaj dosti narediti. Zato je pa toliko pomembneje vplivati na tiste dejavnike tveganja, na katere lahko – to so kajenje, čezmerna teža, maščobe v krvi, redno gibanje. V resnici ni pomembno, kako dolgo bom živel, pomembno je, kako kakovostno bom živel.

Povejte, če so to pravilne številke: za posledicami žilnih bolezni umre 8.000 Slovencev na leto, kar je enaka številka kot pri ljudeh, ki umrejo za rakom.

Drži. V razvitem svetu je prava epidemija kardiovaskularnih bolezni. Saj je logično, to je namreč, prvič, »bolezen življenjskega sloga«. Drugič pa ljudje živimo bistveno dlje kot nekoč. Še ne tako dolgo nazaj, pred nekaj desetletji, je bila v Sloveniji povprečna življenjska doba moškega 64 let in nisi imel niti časa razviti bolezni, kajti aterosklerozo bomo dobili čisto vsi, če bomo dovolj dolgo živeli. Vsak ima poapnenje žil, ker je to pač del staranja.

Bi lahko svetovali ljudem, po štiridesetem pojdite na tak pregled za žile, po petdesetem si dajte pogledati tole, po šestdesetem tole ... ? Kakšne preglede je pametno opraviti?

Ni enoznačnega priporočila. Če bi bilo, bi ga napisali. Nekaj razlik je med moškimi in ženskami, načelno pa so stvari, na katere je smiselno paziti, krvni tlak in krvni sladkor ter zdrav življenjski slog. Krvni tlak ni nekaj, kar bi si moral dati pregledati, merilnike krvnega tlaka se da kupiti v lekarni in presneto natančni so. Meritve krvnega sladkorja pa so vključene v številne preventivne in obdobne preglede. To dvoje zelo vpliva na kardiovaskularne bolezni, izjemno pomemben pa je zdrav življenjski slog, ki ga ne dobimo na recept. Poleg dejavnikov tveganja, na katere vplivaš tako, da nekaj počneš ali nečesa ne počneš. Če mene vprašate, kaj bi moral nekdo narediti po tridesetem, petindvajsetem, kateremkoli že letu, bi mu rekel: kupite si psa. Zato, da hodite z njim na sprehod. Ali se včlanite v fitnes. Ali imejte majhnega otroka po štiridesetem letu. Karkoli, samo da migate. Zaradi teh stvari boste bolj fizično aktivni. Ključna stvar je fizična aktivnost. Ljudje nismo bili narejeni za sedenje na kavču, smo si pa naredili fantastično udobne kavče.

Revija Jana št. 3, 18.1.2022