Predme najprej položi natisnjen zapis z družbenega omrežja, katerega avtor je nekdanji poslanec in razvpiti tržiški župan Pavle Rupar. Ta je v državnem zboru pred 17 leti že pozival k pregledovanju mednožja dveh poslank. Zdaj je svojo fascinacijo z mednožji spet obudil v javnem govoru in jo povezal s fotografijo Tanje Fajon, na kateri stoji zelo na široko. A gre za očitno fotomontažo, pravi Fajonova, ki je zadevo že predala odvetnici.
O ukvarjanju z vašimi nogami sem vas gotovo hotela vprašati, a po temle Ruparjevem zapisu vas pač ne bom vprašala, ali ste se ob komentarjih pošteno nasmejali ali zgrozili. Zmontirane fotografije so laž, in to mora boleti!
To je postalo tako neverjetno, zapisi pa tako ogabni, da me je groza. Fotomontaž, takšnih in drugačnih, je grozljivo veliko. Bolj je skrb vzbujajoče, ko to počno večinski mediji in politiki ter to delijo na družbenih omrežjih. To je zelo nevarno. Tokrat gre za seksistično, šovinistično izjavo nekega politika, in včasih imaš občutek, da je res vse sprejemljivo. Ampak ni! Žaljenje žensk v aktualnem političnem boju … Nisem še bila priča tako nizkim udarcem in tudi v družbi je ogromno šovinistične retorike. To me preseneča in žalosti. V Sloveniji tega prej nisem občutila in prvič iskreno pogrešam, da v politiki ni več žensk, prav pogrešam jih tudi na drugih vodilnih položajih. Saj jih razumem – ker je tako umazano, podlo, nizkotno. So za to kriva družbena omrežja? Ali se to dogaja zato, ker na to pristajamo in dopuščamo? Samo spomnimo se izjave predsednika vlade, ki je dvema novinarkama dejal prostitutki, bil kaznovan, a se nič ne zgodi. Kaj v takem primeru storiti drugega kot podati prijavo zaradi razžalitve? Ampak čustva so sprožena, in to se po družbenih omrežjih bliskovito širi.
Med soočenjem sem vašo nogo seveda opazila, a opazila sem tudi čevlje Alenke Bratušek in znam povedati, kakšne barve so bili vaši – ampak take stvari pač opazim in moda me zanima.
Kot ženska tudi veste, da je v visokih petah zelo težko dve uri stati za govorniškim pultom.
Ja, tudi jaz bi se nenehno prestopala …
In iztegovala nogo enkrat v desno, drugič v levo. (smeh) A moramo zdaj v supergah prihajati v studio? Garderobe zaradi tega ne bom spreminjala in nočem se odpovedati ženskosti. Taka sem, rada sem urejena in nič ni narobe, če ženska ostane ženstvena, a hkrati močna ter trdna. Še veliko bomo morali narediti, da bomo ženske enakovredne moškim tudi v tem oziru – kako nas obravnavajo kot javne osebe. Tudi same se bomo morale bolj zaščititi.
Sem pa v zadnjih dneh precej razmišljala o tem, da se moramo v nekaterih poklicih še vedno bolj dokazovati. Še vedno nam ne pripisujejo dovolj odločnosti, moči, se o tem vseskozi sprašujejo, dvomijo o tebi, ali boš znala udariti po mizi, dvigniti glas. Po naravi res nismo take, a raziskave kažejo, da so prav ženske v zdravstveni krizi zaradi svoje empatije lažje nagovarjale ljudi in bile s pomirjujočo komunikacijo uspešnejše. To dokazujejo Nova Zelandija, Nemčija in Finska. Tudi v vojnih razmerah se je izkazalo, da so ženske boljše pogajalke. Še danes verjamem, da je kombinacija moškega in ženskega principa najboljša – ženske v politiko gotovo prinesemo bolj pomirjujoč pristop. A to ne pomeni, da ne znaš biti odločen ali da ne znaš udariti po mizi. Upam, da bomo v Sloveniji prišli do trenutka, ko bomo imeli v vladi polovico žensk – a ne zaradi kvot, temveč ker smo sposobne, strokovne in ker znamo delati.
Res je, da znamo ženske biti tudi bojevite ali celo komolčarske – ker nas je malo in se včasih prerivamo med sabo. Z redkimi ženskami v slovenski politiki sicer nimam slabih izkušenj, prav nasprotno – z Alenko Bratušek se najlažje razumeva, pa sva karakterno kar zapleteni oziroma samozavestni.
Človek bi se ob tem stampedu verjetno najraje nekam zavlekel? Najbrž bi vam odleglo po kakšnem potopu, recimo?
Ja, to je ena mojih strasti že 15 let. Po naravi sem precej adrenalinski človek, moja izkušnja z boleznijo me je malo prizemljila in sem šla v druge skrajnosti. Nenehno se trudim dokazovati, bodisi profesionalno, zasebno, v športu. Začela sem hribolaziti, se potapljati, zelo rada se ukvarjam s podvodno fotografijo, imam več licenc in ne mine leto, da se ne bi šla vsaj za en teden intenzivno potapljat. Takrat smo s potapljači cel teden na ladji in gre za športni tempo z zgodnjim vstajanjem, tremi potopi na dan, z nič alkohola. Včasih me kar odnese, da bi se potopila še dlje, kot bi smela …
Več v Jani, št. 14, 5. 4. 2022
