Berem članek v hrvaških časopisih: »Hrvaška umira zaradi raka. Vsak dan imamo 40 mrtvih. Vsako leto na novo zboli več kot 25.000 ljudi.« Doma ni nič bolje. Vsako leto zabeležimo več kot 15.000 novih onkoloških bolnikov, vsak dan zaradi posledic te bolezni umre okoli 16 ljudi. Več kot 100.000 Slovencev ima diagnozo rak zapisano v svoji zdravstveni kartoteki. Onkološke bolezni so epidemija sodobnega časa in veliko javno zdravstveno breme mnogih držav. Rak je tudi najpogostejši vzrok smrti pri moških in drugi najpogostejši pri ženskah. Zaradi alarmantnih številk bi človek pričakoval, da je rak ena od akutnejših tem v naši državi, tudi v medijih, pa ni tako.
Največ je pri nas raka kože, prostate, pljuč, dojk ter debelega črevesa in danke. Vsa ta onkološka obolenja predstavljajo 61 odstotkov vseh ugotovljenih rakov in so neposredno povezana z nezdravim življenjskim slogom – nepravilno prehrano, telesno nedejavnostjo, čezmerno telesno težo, čezmernim sončenjem, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač. Eno tretjino bolezni je mogoče preprečiti, menijo zdravniki, eno tretjino pa ozdraviti, če jih pravočasno odkrijejo.
Tudi napoved za prihodnost ni rožnata. Ravno nasprotno. Vsak drugi moški in vsaka tretja ženska, tako menijo zdravstvene statistike, rojena po letu 2018, bosta do svojega 75. leta zbolela za rakom. Grozljivo. Te statistike so bile izračunane, še preden nas je napadel virus covida.
Zaradi njega se je v času pandemije število odkritih rakov namreč zmanjšalo za 20 odstotkov. »Nenujni zdravstveni pregledi so bili premaknjeni in ljudje niso prihajali na presejalne teste za zgodnje odkrivanje raka,« pove sestra v sprejemni pisarni Onkološkega inštituta, ko se prijavim za pregled krvi: »Pri marsikateri ženski bo rak zaradi tega odkrit pozneje.«
Potem se lahko štejem za srečno, da covid lani ni zamaknil mojih onkoloških pregledov. Glede na to, da sem k dr. Breclju prišla z rakom v tretjem stadiju, je vprašanje, kaj bi bilo z uspešnostjo mojega zdravljenja, če bi zaradi epidemije prišla nekaj mesecev pozneje.»Ja,«reče, medtem ko bere moje izvide,»res imate srečo. Med ženskami z rakom je bilo lani veliko strahu, negotovosti. V tistem obdobju smo imeli na naših svetovalnih linijah tudi po trikrat več klicev kot po navadi. Glavna skrb žensk, ki se zdravijo zaradi raka dojk, med epidemijo je bila, da ne bi zbolele.«
Sestra na obrazu nosi zaščitno masko, ne slišim je najbolje skozi steklo, ki naju ločuje. Tipka na slepo v računalnik in nadaljuje: »Če zbolite za virusom, lahko pride do prekinitve zdravljenja, kemoterapij in tudi obsevanj. Če je ta prekinitev predolga, potem bo treba zdravljenje v neki meri celo ponoviti ali pa ga zamenjati, kar ni najbolje. Upam, da se res pazite.« Seveda pazim. Pazim nase in pazim na druge. Pandemija je kljub trudu zdravstvenih delavcev, da bi pregledi potekali nemoteno, pustila svoje sledi. Podatki registra za rak kažejo, da smo, ne samo pri nas, temveč tudi v tujini, odkrivali manj raka kot pred epidemijo.
Glede na letno število umrlih za rakom, okoli 6.000, bi človek pričakoval, da bo več debate o tem, kako zmanjšati ali omejiti to bolezensko napast. Spomnim se, da so v Svetovni zdravstveni organizaciji pred leti debatirali, da bi razglasili rak za svetovno epidemijo. Debata je bila burna, a je države članice niso podprle.
Ni skrivnost, da so onkološka obolenja posledica današnjega načina življenja, prehrane, premalo gibanja, stresa, onesnaževanja. Za vse našteto in še za kup dodatnih razlogov so krive države same, saj dobesedno dovoljujejo počasno zastrupljanje in ubijanje svojih državljanov, vse v imenu kapitala in dobička. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če bi morala prehrambna industrija kot eden od posrednih povzročiteljev bolezni po ukazu SZO pretresti jestvine, ki nam jih prodajajo? Kaj je v resnici v enem litru mleka, kilogramu mesa, vrečki bombonov? Koliko E-jev, umetnih barvil, antibiotikov, kemičnih arom vsujemo vase, ne da bi sploh vedeli zanje? Koliko teh dodatkov je kancerogenih?
80 odstotkov hrane, ki jo prodajajo v naših trgovinah, je škodljive za naše zdravje, sem prebrala pred časom. Odtlej hrane ne kupujem več s takim veseljem. (se nadaljuje)
