5e9d33b68d7cedf47d21454a0eba9337 Svet24.si

Letni dodatek bo večina upokojencev prejela ...

kača, plaža Svet24.si

Šok, kopalko na splitski plaži v nogo šavsnila ...

polerert7678 Necenzurirano

Zakaj Nina Krajnik ne mara "levih privatizerjev"

janez jansa dz1 Reporter.si

Janši ne diši biti poslanec: v DZ dobil ...

dragic Ekipa24.si

Dragić spet kapetan, toda ... Pred vrnitvijo tega...

chan1 Odkrito.si

60 let prvega filma Kitajskega zmaja

jumbo visma roglic Ekipa24.si

Joj, samo tega ne ... Tik pred Tourom iz ...

Ljudje

Namesto ljubice in motorja izbral študij

Nedavno sem se na računskem sodišču zaklepetala s prijaznim varnostnikom, ki mi je vzbudil zanimanje zaradi kupa knjig na mizi. To ni bilo lahkotno čtivo, ampak dela romunskega religiologa. Izkazalo se je, da pred mano sedi diplomirani sociolog in zgodovinar, ki mu manjka samo še magisterij. In za katerega je aktualna Slovenka leta ena izmed treh najpomembnejših žensk v njegovem življenju.

Zrasel je v preprosti delavski družini v Kamniku, se po osnovni šoli vpisal na kuharsko, a vedel, da si želi več. Ob polnoletnosti je postal vegetarijanec, ker se mu ni zdelo prav, da mora zaradi njegovih brbončic neka duša končati pod nožem. V 30 letih si še ni premislil, pravzaprav je k mesu dodal še ribe in jajca.

V njegovi mladosti je bilo vegetarijanstvo precej revolucionarna odločitev, mnogokrat so ga opozarjali, da bo umrl, in se spraševali, kaj bo jedel. V družini s svojo odločitvijo ni povzročil razdora, saj je kot izučen kuhar znal poskrbeti za poln krožnik. »Še vedno pa sem kuhal mastno in slastno, saj še vedno rad jem, rad imam dobro začinjeno hrano, uporabljam maslo, kislo smetano ...«
Pri 19 letih je šel od doma in nato ga je kaj hitro odneslo v Indijo. Po njej je potoval štiri leta, s prijatelji je prepešačil ves njen jug. »Bili smo mednarodna družba: Nemec, Anglež, Slovenec, pri čemer se mi je zdelo fascinantno, kdo so bili njihovi stari starši. Dedek enega je bil nemški vojak, ki so ga zajeli pri Stalingradu, iz ujetništva se je vrnil v 50. letih, dedek ruskega prijatelja je bil v Rdeči armadi, ki je šla nad Berlin; dedek prijatelja iz Londona je bil vojaški pilot, moj pa partizan. Čez dve generaciji smo se torej njihovi potomci srečali v povsem v drugem kontekstu in lepo sodelovali, sobivali.«

Kriza srednjih let. Po vrnitvi iz Indije je opravljal različna dela in zdaj je varnostnik. Nič se ne pritožuje, bi mu pa srce močneje zaigralo, ko bi lahko unovčil svojo izobrazbo in stopil pred razred, poln zvedavih otrok oziroma mladostnikov. To je izkusil na praksi in bil prevzet.
Z norimi občutki ga je prevzel tudi študij, za katerega ga je na robu krize srednjih letih opogumila žena. »Nisem si omislil nove ženske ali motorja, temveč študij. To je bila najboljša investicija za prebroditi krizo srednjih let!« Mlada energija študentov na faksu ga je poživila. »Počutil sem se, kot bi bil star dvajset let – tako navdihujoče je name delovalo to okolje. Včasih sem se moral kar v ogledalo pogledati, da sem se spomnil, da nisem star 20, ampak 40 let! Odprlo se mi je povsem drugo življenje, kot bi bil v vzporednem svetu, kot bi stopil skozi čas nazaj v svojo mladost.«

Vse moje ženske. S študijem je izživel svojo mladostno željo, potrebo po akademskem udejstvovanju. O mladih, ki jih je spoznal, ima samo lepe besede: »Zelo so vedoželjni, razmišljujoči, inteligentni, veliko vedo, ampak z eno razliko: moja dodana vrednost je življenjska kilometrina. Zelo zanimivo je bilo med diskusijo pri zgodovini, ko smo obravnavali osamosvojitev Slovenije, vsi moji sošolci so se rodili po tem, jaz pa sem živel sredi dogajanja, o katerem smo razpravljali! Ko sem jim to povedal, so me prav čukasto gledali,« se namuzne Klemen.  

Med njegovimi sošolci je bila tudi letošnja Slovenka leta Nika Kovač, ta ga je povsem brez predsodkov povabila v skupino sošolcev, s katero so se skupaj učili. »V mojem življenju so pomembno vlogo odigrale tri ženske: moja žena, Nika Kovač in njena mama Mojca Šebart Kovač. Nika me je povabila k skupnemu učenju in mi s tem izjemno pomagala, njena mama pa me je v najbolj ključnem trenutku, ko sem skoraj obupal, prizemljila, da sem vztrajal naprej.«

Več v reviji Jana, št. 23, 7. 6. 2022