Ljudje

Tudi to bitko bom dobila!

Neva Železnik
7. 7. 2022, 22.56
Posodobljeno: 7. 7. 2022, 23.05
Deli članek:

Tretji odmerek cepiva proti covidu je Anito Ogulin, legendarno predsednico Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje in našo nesporno najboljšo socialno delavko, čeprav po poklicu novinarko, popolnoma ustavil. Čez noč se je dobesedno sesedla in nemočno obležala v postelji. »Bilo je tako nenavadno, da sem vedela, da se mi dogaja nekaj slabega,« je začela utrujeno po zadnji kemoterapiji, ki jo je prejela le dan pred pogovorom za Jano. »Po vsaki kemoterapiji se počutim zares šibko in nemočno, slabo mi je in bruham. A vem, da mi citostatiki, ki mi sicer zastrupljajo in povzročajo številne težave, hkrati rešujejo življenje.« Zato vse naštete težave prenaša z upanjem, da bo kmalu popolnoma zdrava.

Mateja J. Potočnik
Boj legendarne humanitarke Anite Ogulin z rakom

Rak je. Bilo je februarja letos, ko se je tretjič cepila proti covidu. Ker je bila po cepljenju telesno čisto na tleh, pa tudi psihično izžeta, se je posvetovala z zdravnikom. Poslali so jo na številne preiskave in izkazalo se je, da ima kronično levkemijo ter mnogocelični B limfom.

»So mi pa takoj povedali, da nisem zbolela zaradi cepljenja proti covidu, temveč je bolezen v meni izbruhnila že pred tem in počasi ter nadvse zahrbtno napredovala.« 

Do letošnjega februarja ni imela hudih zdravstvenih težav, zato tudi ni šla k zdravniku. »Pogosto sem bila sicer zelo utrujena, a pretekla zima je bila, tudi zaradi epidemije, za našo Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje zelo naporna v vseh pogledih.«

To, da je včasih malce sesuta, je pripisovala letom in večjemu obsegu dela. »Tudi moji mlajši kolegi in kolegice so bili  pogosto izčrpani.« 

Zdravijo jo s citostatiki. Prizna, da so kemoterapije hudo naporna reč. »Po vsaki taki terapiji postane moj že tako šibek obrambni sitem še šibkejši. Zato obstaja nevarnost okužb in zapletov, pa tudi fizično močno oslabiš.«

In ravno ko se malo pobere in počuti že skoraj tako pri močeh kot pred boleznijo, je na vrsti nova kemoterapija. In znova sledijo slabost, bruhanje ter občutek, da se življenje izteka. Ves čas si želi, da v obdobju med kemoterapijami ne bi bilo kakšnih dodatnih zapletov, saj bi se potem zdravljenje podaljšalo.

To, da je izgubila lase, trepalnice in obrvi, je ne vznemirja. »Vem, da mi bo vse znova zraslo, ko bom končala s kemoterapijami.«

Za zdaj je pred njo še zadnja tretjina zdravljenja, napovedi so optimistične, njena volja do življenja pa še vedno zelo močna.

In kako se počuti? »Gotovo nič drugače kot vsi drugi onkološki bolniki. Včasih bolje, lahko bi dejala, da dobro, drugič slabše in še bolj slabo. Počutje se spreminja tudi večkrat na dan. Kadar je slabše, priznam, da za vsako uro, ki jo preživim na nogah, sploh v fazi najintenzivnejšega učinkovanja kemoterapije, potrebujem več počitka.«

A še vedno se vsak dan sliši s sodelavci ZPM Ljubljana Moste- Polje. »Tudi delo, ki ga imaš rad, je zdravilno in daje upanje.« 

Več v reviji Jana, št. 275. 7. 2022