profimedia-0713119763 Svet24.si

Manekenka pravi, da pije kri svojega mladega moža

prometna nesreča Svet24.si

Ceste v zadnjih desetletjih vzele Kuralta, ...

POL20220602BOR_7628 Necenzurirano

Na Hanovi mizi za 100 milijonov želja naftnih ...

resa velika planina Reporter.si

Uroš Urbanija se ju ni usmilil: kako sta se ...

predor Ekipa24.si

Grozljivka v predoru! To naj bi bile okoliščine,...

Rok Švab2 Njena.si

Modrijan Rok pripravljen na nove izzive

sveca Ekipa24.si

Huda tragedija! V nesreči na pripravah na ...

Ljudje

Če smo zmogli mi, boste tudi vi

Miha Vrbinc je oče štirih otrok in z najmlajšima, dvanajstletnim Filipom in štirinajstletnim Jakobom, so se ob koncu šolskega leta odpravili peš iz Novega mesta do njihove babice in dedka v Preddvor. Pet dni, 160 kilometrov, žuljev pa niso šteli. Če smo zmogli mi trije, lahko tudi vi, pravi. »Bolj je vprašanje, ali si upate. Otroke čez leto pretežno zavijamo v vato in jih s tem prikrajšamo za kakšno izkušnjo.«

Glede na to, da imate še dve hčerki, študentko in skoraj maturantko, ste tudi z njima že kdaj šli na tako turo?

Nikoli. Saj če bi mi nekdo pred pol leta omenil, da bom z otrokoma pet dni pešačil, bi mu rekel, naj se neha šaliti. Vse skupaj se je začelo pravzaprav z moškimi pohodi februarja letos – izključno moška družba se je na pobudo prijatelja podala na prvi tak pohod od Ljubljane do Ivančne Gorice, nato pa smo s pohodi nadaljevali enkrat na mesec. Gre za moško družbo, pogovore, razmišljanja ...

In potem so vas moški pohodi napeljali na misel, da bi na daljšo pot zvabili tudi sinova?

Fanta sta skavta, sem bolj jaz tisti, ki je vajen komoditet. (smeh) Tako da je bil tak podvig bolj izziv zame. Se mi pozna, da nisem bil v vojski. Imel sem pa dobro izkušnjo povezanosti s pohodov z moškimi – četudi se z večino ne poznaš, preidejo na takih poteh pogovori precej v globino, posebej če si utrujen, se mi zdi, da poveš stvari, ki jih ob pivu za mizo ne bi povedal tako hitro. Zato mi je prišlo na misel, da bi bilo krasno to izpeljati tudi z otroki.
Gotovo se sinova nista zavedala, kaj ju čaka, povedal sem jima, da bo fizično trpljenje takšno, kot ga najbrž še nista doživela. A tem opozorilom nista najbolj verjela, mislila sta si, pet dni bova pa že nekako zvozila.
Prehodili smo 160 kilometrov, a bolj kot kilometri nas je zdelovala vročina. Čeprav smo poskušali hoditi večinoma po gozdu, vročinskemu valu nismo mogli popolnoma ubežati. Tudi izkušnja prilagajanja je bila zame izziv, saj sem po izobrazbi farmacevt in potrebujem organizacijo, načrt ... Tokrat sem se temu zavestno odpovedal.
Pričakoval sem precej jamranja, zakaj nam je tega treba in naj nas že pride iskat mami, ampak ni bilo tako hudo. Ob kakšnih težkih trenutkih smo se pač pogovorili, tudi meni je bilo kdaj težko – z žulji smo se začeli spopadati že prvi dan, po prvih desetih kilometrih, in sem se prijel za glavo, češ saj ne bomo nikamor prišli.

Kako ste si začrtali pot?

Do Ljubljane smo šli večinoma po Jakobovi poti, ki je dobro označena, ponekod smo si jo čez kakšne posebej zanimive vasi celo podaljšali. Iz Ljubljane smo šli do Škofje Loke in nato preko Kranja do Preddvora. Treba je povedati, da fanta nista vajena hoditi 40 kilometrov na dan, kvečjemu sta jih kdaj pa kdaj prehodila 20. Sprva smo imeli do Škofje Loke začrtano pot preko hribov, ampak sem videl, da ne bo šlo – smo jo ubrali bolj po ravnini.

Čevlji so zdržali?

So, smo pa imeli že takoj po prvem žulju menjavo, saj smo bili relativno blizu doma in je žena pripeljala drugo, bolj uhojeno obutev. Nato pa smo v nadaljevanju žulje sanirali bolj po skavtsko – žepni nož in razkužilo, o čemer smo ženi oziroma mami poročali šele, ko smo prišli domov. Ampak žulji na koncu sploh niso bili takšna težava.

Kje in kaj ste jedli, si dotočili vodo?

Hrano smo za prvo silo imeli s sabo – zajtrke za prve tri dni smo imeli s sabo. Sprva se namreč nismo gibali po najbolj obljudenih krajih. Vsak je prenašal  tri litre vode; kadar je bilo vroče, smo do polovice dneva popili že vse, zato smo šli prosit vode h kakšni hiši. Filip je zelo zgovoren in se je za to nalogo sam javil.  Pristopil je k ljudem, ki so bili pred hišo, in jim razložil, da smo na pohodu in nam zmanjkuje vode.

Več v Jani, št. 30, 26. 7. 2022