profimedia-0713119763 Svet24.si

Manekenka pravi, da pije kri svojega mladega moža

prometna nesreča Svet24.si

Ceste v zadnjih desetletjih vzele Kuralta, ...

POL20220602BOR_7628 Necenzurirano

Na Hanovi mizi za 100 milijonov želja naftnih ...

resa velika planina Reporter.si

Uroš Urbanija se ju ni usmilil: kako sta se ...

predor Ekipa24.si

Grozljivka v predoru! To naj bi bile okoliščine,...

britney-spears Odkrito.si

Britney Spears – sinova objavila nazorne video ...

sveca Ekipa24.si

Huda tragedija! V nesreči na pripravah na ...

Ljudje

Jaz nisem kralj, ampak ona je moja princesa

Pred kratkim se je v knjigarnah znova znašla biografija Cavazza avtorice Vesne Milek, ki je bila pred več kot desetletjem ogromna uspešnica, potem pa je ni bilo mogoče več dobiti nikjer. Ta izjemna zgodba Borisa Cavazze bi potrebovala še kakšno nadaljevanje, saj se je našemu legendarnemu igralcu v tem času zgodilo še veliko zanimivih stvari, predvsem življenjska vez s Ksenijo, v tem letu pa je imel nesrečo, ki bi ga skoraj stala življenje. Čeprav napovedi italijanskih zdravnikov niso bile najboljše, je s Ksenijino pomočjo zdaj spet na nogah in poln iskrivih misli.

Avtor:

Sonja Javornik

Značke:


 Bralci knjige Cavazza že vedo, da je bilo Borisovo življenje izjemno burno in polno lepih, a žal tudi tragičnih dogodkov. V intervjuju za Obraze je povedal, da bi knjiga lahko imela petkrat več strani, zato sta z Vesno nekaj manj pomembnih stvari izpustila. Je pa zdaj povedal, da spolna zloraba soseda, ki mu je pomagal kositi, ni bila edina – že od malega je bil izrazito privlačen za ženske in so ga večkrat zlorabile, sestrična recimo z obljubo, da bo tudi njemu všeč … Te zgodbe v knjigi ni, je pa v intervjuju govoril tudi o tragedijah, ki so pomemben del knjige – smrti prve žene in dveh sinov. »Smrt je smrt. Obe sta me pretresli,« je začel v odgovoru na vprašanje, kaj je bilo huje, to, da je gledal, kako Damijan počasi propada, ali nesreča, zaradi katere je umrl najstarejši Kristjan. 

Drama v Bolzanu

Boris je preživel najrazličnejše preizkušnje – vojne, pomanjkanje, boksarske tekme, smrti najdražjih, preizkušnje, ki so del vsake kariere … Na prvi dan vojne v Ukrajini pa je že kazalo, da ni neuničljiv, kot se je zdelo. »Dvigalo ravno tisti dve uri pred večerjo ni delalo in s Ksenijo in sinom Aleksandrom (bili so na smučanju v Italiji) smo šli  po stopnicah, padel sem … Hudo sem se poškodoval, s helikopterjem so me odpeljali v bolnišnico, reševalci so bili bliskovito hitri. Napovedi zdravnikov niso bile dobre. Teden dni sem bil v bolnišnici v Bolzanu, tam so se borili za moje življenje. Ksenija je trepetala v bližnjem hotelu in pred vrati oddelka v bolnišnici, a je niso pustili k meni, ukrepi zaradi covida so bili še vedno v veljavi in bili so striktni. Menda sem jo klical po telefonu, a se nisva mogla sporazumeti, govoril sem nepovezane reči in mešal besede. Tako sva samo poslušala glas drug drugega. Vsak dan je po več ur čakala pred oddelkom, kjer sem ležal, lovila sestre in zdravnike, da bi ji povedali kaj več in se je usmilili ter jo morda pustili k meni,« je povedal.

Da je bilo okrevanje skoraj čudežno, smo se lahko prepričali pri fotografiranju, ko je prijazno klepetal in fotografu poziral celo tako, da je vsake toliko povedal kakšen citat iz katere od svojih vlog in se vživel v lik. Čeprav je izjemno samokritičen in pravi, da še kar meša besede in da spomin ne dela, kot bi moral, je vsekakor videti in slišati bolje od večine vrstnikov. Tako ne dvomimo, da bo izvrstno odigral vlogo, ki mu jo je ponudil Rok Biček. Če bo seveda film – glede na katastrofalne razmere pri nas na tem področju – dobil sredstva in vse potrebno za realizacijo.

Še enkrat padec na stopnicah …

 Ampak to ni bil zadnji padec, na nedavnem dopustu v Rabcu je staknil podplutbo na zapestju. »Boris je sicer popolnoma samostojen, ga pa nerada spustim, ker sem malce obsedena z nadzorom. Me pač skrbi. Prijela sem ga pod pazduho, a je premalo dvignil nogo, in ker stopnica ni bila po standardnih merah, je padel. Spet sem se ustrašila, on pa je vztrajal, da greva na večerjo. Dva mimoidoča fanta sta nama priskočila na pomoč, tako da sva res šla v bližnjo restavracijo in tam je bilo še vse v redu. A ko sva se vrnila v sobo, ga je zapestje zelo bolelo. Boris ni želel k zdravniku. Pri sebi nisem imela ničesar koristnega za fiksiranje zapestja, na recepciji so mi dali ruto iz prve pomoči. Želela sem narediti longeto, in ker drugega ni bilo pri roki, je prišel prav podolgovat krožniček iz kopalnice, ki sem ga zavila v brisačo. Vesela sem, da se je hitro, že drugi dan, zapestje večinoma regeneriralo«, opiše zadnjo nezgodo Ksenija, ki je že kot šefinja državnega protokola dokazovala, da se znajde v vsaki situaciji. 

Jeseni selitev v hiško

 Da bi bilo za Borisa življenje lažje, predvsem v hiši brez stopnic, pa tudi da bo njegov najmlajši sin Aleksander iz drugega zakona z Oriano Girotto lahko živel samostojno, se Cavazzevi v kratkem selijo iz središča Ljubljane na obrobje.