Ob njegovi brutalni iskrenosti vam lahko postane nerodno. Njemu ni, tudi ko govori o seksualni privlačnosti, ki vas lahko nepričakovano popade z neznancem ali neznanko, četudi ste v partnerski zvezi. O sli, ki lahko vodi v bolečino, ker je to neobvladljivo nujo treba na vsak način potešiti, čeprav pri tem prestopiš vse meje svojega in tujega spoštovanja. Pravi, da smo prepričani, kako bi preko drugega lahko prišli do potešitve, za kar smo pripravljeni storiti dobesedno vse. A te potrebe drugi v polnosti ne more zadovoljiti, ker v resnici drugega v občutku nuje dobesedno prezreš. In če tega ne dobimo, nas to pelje v velike zamere, ki se pri moških lahko kažejo kot bolečine v modih, pri ženskah pa v jajčnikih. Gregor se je veliko naučil, največ prav v zadnjih štirih letih, ko se je razšel z ženo. Do vseh spoznanj je prišel sam in naprej predaja samo tisto, kar je delovalo pri njem. O svojih spoznanjih piše na portalu Poslednji še živeči človek, jih pa nikakor ne vsiljuje kot edina pravilna.
Pasti, ki prežijo na dušne pastirje zunaj cerkvenih zidov. Kot majhen otrok je Gregor vzel v roke knjigo o masaži. »Tam je bila slika ženske, ki je šla z lasmi po hrbtu moškega. Od takrat sem fasciniran nad dotikom.« Lačen je bil takih dotikov. Ni jih spoznaval preko dotika svojih staršev. Ta manko ga je vodil, da se je posvetil raziskovanju človeškega dotika.
Mnoge ženske hrepenijo po brezpogojnem sprejetju moškega, po objemu, ki ne pričakuje nič v zameno. Nekatere to najdejo pri duhovnikih, druge pri terapevtih, tretje, če imajo to srečo, doma, pri svojih partnerjih. Dotik, ki ne pričakuje vračila. Te zdravilne dotike je zmogel dati Gregor Kelt. Najprej je pozdravil sebe, potem je prišel čas, ko je lahko z dotiki pomagal drugim. A potem je prišla ženska in v njem prebudila potrebo po bližini, povezano z mankom iz družine, ki ga ni prepoznal. Ni zdržal v vlogi nekoga, ki samo daje, in je tej potrebi podlegel. Ni prikrival. »Ja, me je zaneslo in sem potem povedal, da je bilo preveč zame. Da ne zmorem opravljati svoje vloge. Delo z dotikom sem ustavil za pol leta, dokler nisem do konca ozavestil in predelal, kar sem moral.« Spoznal je, da je delo, kjer je močno prisotna spolna energija, zahteven test. »Ne vem, ali je še kaj zahtevnejšega. Kje bi bile večje skušnjave, poželenje, hotenje in s tem hibe, ugajanje, neupoštevanje svojih vrednot in sebe?« In kako lahko vsemu temu postaviš mejo?
»Da lahko postaviš mejo, terja, da si plemenit bojevnik za to, kar je višje od poželenja. To pa zahteva dolgotrajen trening. Tudi sam še nisem v celoti zapolnil vseh vrzeli. Sem pa prišel toliko daleč, da seks ni več šef, ne motivator, ne gonilo. Odnosi z drugimi tako postajajo vse bolj prosti odgovornosti, ki je za druge ne morem prevzeti in bi bila še škodljiva.«
Pomagala mu je »ženska iz narave«. Moške uči, kako biti opora ženski, ki ima močna čustvena nihanja. Pravi, da če moški dobro opazuje svojo partnerico, opazi, da so njena nihanja konstantna. Kaj lahko moški ob teh ženskih valovanjih stori? »Ena stvar je, da lahko njena čustva in energijo, ki prihaja od nje, spustiš, da 'stečejo' naprej in se ne zatikajo v tvojem telesu. Da se ne ukvarjaš z njeno energijo, ampak jo prizemljiš, v sebi pa si lahko s svojo energijo.« Ampak moški mora najprej sebe ojačati, zapolniti vrzeli, ki so nastale pri odnosu z materjo. Gregor si v misli prikliče »žensko, ki pride iz narave«, ali kot ji on reče, neke vrste popolno žensko, ki ni niti mama niti katerakoli druga ženska, ker taka, o kateri moški praviloma sanja in bi v trenutku slišala ter čutila točno to, kar si on želi in potrebuje, ne obstaja. In kako je videti stik s to »žensko iz narave«? Gregor je direkten, nič mu ni nerodno, in kot bi pripovedoval o nogometu, pove: »Jaz si jo predstavljam tik nad svojo kožo in začutim njeno prisotnost. Nato mi na določenemu delu telesa, kjerkoli se to samo od sebe pojavi, naslovi tisti manko v meni, potrebo. S točno tako prisotnostjo in energijo, ki jo potrebujem. To mi je pozdravilo močno, neobvladljivo hrepenenje po ženski.«
Kaj najbolj ovira ženske, da ostajajo nezadovoljne? »Ženske ste v krču zaradi strahu pred moškim. Telo se vam ob nevarnosti samo od sebe zakrči. In ko je varno, se sprosti. A tega sproščenega časa je bilo v življenju številnih žensk zelo malo. Zato je tako pomembno, da oseba, h kateri se ženska zateče po pomoč, zmore ustvariti tak prostor in ga ne zlorabi.«
Bil sem uporabljen in na koncu zavržen. Zelo lepo zna opisati sicer zapletene medosebne odnose, za katere verjame, da so ključni, če želimo imeti na zemlji mir. Kako se slišati med sabo, je raziskoval na mnoge načine. Na dolgi pešpoti z bivšo ženo po več kot 60 državah sta se učila in naučila sprejeti drug drugega, a to ni bilo dovolj, da bi ostala skupaj. Po tej izkušnji, pravi, je prepoznal, kako še ni bil »postavljen kot moški.« Ni bil dovolj odločen, trden. Bolj kot »moške kvalitete« je imel poudarjeno žensko mehkobo, nežnost, čutnost. »Nisem zmogel svoje ženske prijeti, da bi skozi moj dotik začutila odločnost, stabilnost, trdnost, vodenje. Da bi lahko spustila in padla v svojo mehkobo.« Takrat ni znal, danes je drugače.
Po ločitvi je med drugim ozavestil nezdrave seksualne vezi z mamo, ki ji je igral nadomestnega partnerja. Kasneje je to vlogo igral tudi svojim partnerkam. »Bil sem za uporabo in na koncu zavržen. Sam sem si to ustvarjal.«
Več v reviji Janašt. 38, 20. 9. 2022
