»Ne znam natančno pojasniti, kako se je to zgodilo, zagotovo pa vem, da je nisem napisala zavestno. Tako bi težko govorila o tem, kako sem dobila zamisel za knjižico, je pa, kot kaže, univerzum dobil zamisel, da jo napišem prav jaz.« Mogoče zato, ker zelo dobro razume otroške strahove in bi naredila vse, da bi otroci pri svojem doživljanju dobili pravo podporo, pravi. »Tako kot medvedka iz pravljice je bilo tudi mene dolga leta strah teme. Ne samo tiste v gozdu, ampak predvsem tiste, ki je bivala globoko v meni. Izhajam iz družine močnih žensk, za katere strah ni obstajal oziroma je bil strah, poleg jeze in žalosti, eno od nezaželenih in zato potlačenih čustev. Še vedno se spomnim, da kot prestrašena deklica nisem potrebovala nekoga, ki mi je pomagal strah odganjati in skrivati, temveč nekoga, ki bi mu bil pripravljen skupaj z mano pogledati v oči in se z njim soočiti brez potrebe, da mora takoj stran. Ker sem se takrat morala delati, da strah ne obstaja, sem tudi kot odrasla ženska dolgo bežala pred svojimi najglobljimi strahovi in drugimi intenzivnimi čustvi ter občutki, dokler se nekega dne nisem zbudila tesnobna in izgorela. Takrat sem naletela na tapkanje, metodo EFT, s pomočjo katerega sem si prvič v življenju dovolila čutiti strah, se z njim spoznati in ga obvladati. Zato ta knjižica ni samo za otroke, temveč tudi za njihove starše. Da najdejo najprej pogum za soočenje s svojimi strahovi, potem pa še s strahovi svojih otrok.«

Knjiga je tudi terapevtska. Kakšen je njen namen?

Otroci vsakodnevno doživljajo različne čustvene stiske. Veliko otrok se boji teme, strah jih je nevihte, bojijo se živali. Ko so v stiski, jih lahko boli trebušček, ali ne morejo zaspati. Čustvene stiske odraslih so podobne. Obstaja pa preprosta in varna metoda EFT, s katero lahko telesne in čustvene težave učinkovito ublažimo. Imenujemo jo tudi tapkanje, ker ob njenem izvajanju lahno tapkamo na določene točke na glavi in zgornjem delu telesa. Starši in otroci se jo lahko res hitro naučijo. Uporabljajo jo lahko kjerkoli in kadarkoli ter jo imajo »vedno pri roki«. Po novem pa se je lahko naučijo tudi ob branju te slikanice.

Kako pomirimo s tapkanjem otroka, ki ga je strah, je nemiren, žalosten?

Vznemirjen otrok najprej potrebuje, da je sprejet in slišan v svoji stiski. Otrok naj govori o svoji stiski, ki je neprijetna, in ga ne silimo v pozitivno čustveno stanje. Preberimo mu pravljico o Medvedku, ki se boji teme in ga nevsiljivo spodbudimo k tapkanju. Stiska se bo sprostila med tapkanjem. Z otrokom tapkamo toliko časa, da se počuti bolje in se umiri. Če boste z njim tapkali tudi vi, bo tapkanje še bolj učinkovito. Ker so čustvena stanja otroka in odraslega povezana, tapkanje toplo priporočam tudi odraslim. Mogoče je vzrok, da ima otrok katero od naštetih težav, čustveno počutje odraslega. Ali pa na otrokovo težavo odrasli močno čustveno reagira. V obeh primerih bo tapkanje pomirilo tudi čustveni odziv odraslega.

Ali lahko po branju knjige že osvojimo nekaj prvih potez tapkanja in si pomagamo?

Živali v pravljici so se tapkanja naučile od opic v Afriki, otroci, starši, babice, dedki, vzgojiteljice, učiteljice in vsi drugi pa se tapkanja lahko naučijo ob branju te slikanice, ki ima na koncu dodatek, v katerem so te osnove tudi teoretično pojasnjene.

Kako se otroci po navadi odzivajo na tapkanje?

Otroci se na tapkanje odzivajo odlično. Tapkanje je zabavno. Sploh tisti del, ko tapkamo po glavi in pod pazduho ter smo pri tem videti kot čisto prave opice. Otroke to takoj igrivo prevzame. Ko pa začutijo še učinke tapkanja, ki prinese res hitro olajšanje čustvenih in telesnih težav, ga obožujejo in uporabljajo brez zadržkov. Z odraslimi je po navadi težje. Potrebujejo zelo natančna navodila, kako se tapka, in znanstvene dokaze, kako tapkanje deluje. Za odrasle organiziram delavnice, kjer se učimo tapkanja, otroci pa se ga naučijo v nekaj minutah, navadno kar med igro. Zdaj se ga lahko naučijo ob branju te slikanice.

Se vam zdi, da se otroci največ stvari naučijo prav prek pravljic, ki jim jih pripovedujemo starši?

Skupno preživljanje časa ob branju se mi zdi nekaj najboljšega, kar lahko podarimo svojemu otroku, ali otroku v sebi. 

Zgodba ima tudi zelo srčkane ilustracije, kako se otroci odzivajo nanje?

Ilustracije Medvedka so pravljične v najlepšem pomenu te besede. Otroci so očarani takoj, ko odprejo slikanico. Spomnim se, da so me začarale takoj, ko mi je ilustratorka Ksenija Konvalinka poslala predloge prvih nekaj ilustracij. Pravljica je skozi njih dobesedno oživela. V ilustracijah je toliko drobnih detajlov, ki me skupaj z otroki, ki jim berem pravljico, vsakič znova potegnejo vase.