Gimnazijska ljubezen drži že 33 let, 3 mesece in 3 tedne

Blaž Brodnjak, prvi mož NLB, se je nedavno, ko je postal menedžer leta, v čustvenem govoru srčno in šaljivo zahvalil ženi Barbari Plavec Brodnjak, modni oblikovalki, učiteljici joge in keramičarki, za več kot 33 let podpore. »Vjagala me je še čisto frišnega, v prvem letniku gimnazije, in odtlej sva neločljiva. Jaz sem z nogami bolj trdno na tleh, ona pa je umetnica,« v smehu pove zapriseženi Štajerec in strastni korant, ki je v prostem času rad tudi kmet. Vesel je, da so s starši in bratom začeli udejanjati sanje o ekološki oazi v Halozah, kjer bodo med drugim pridelovali vino in trajnostno vzrejali škotsko govedo. Blažu in Barbari pridno pomagajo tudi njuni trije otroci Blažka, Brina in Bor. Po večmesečnem usklajevanju smo se le dobili v njihovem domu, gnezdu, v katerem je vedno zelo glasno in veselo.

»Vse v mojem življenju se je nekako dogajalo sproti in stvari nisem posebej načrtoval, temveč sem se prilagajal situaciji. Tako tudi sprva nisem nameraval biti bančnik, saj sem po študiju poslovnih financ na ekonomski fakulteti želel delati v investicijskih vlaganjih ter začel kot borzni posrednik. S Ptuja sem se vozil v Ljubljano po polovični avtocesti do Arje vasi in je pot trajala primerno cesti. Ko je moja Barbara prvič zanosila, sem iskal službo bliže Ptuju. Pristal sem v banki v Mariboru, do koder je s Ptuja le pol ure vožnje. V banki sem začel drugače gledati na bančništvo, dobivati celovit pogled na družbeni sistem, tako ljudi kot podjetja. Z delom na vseh ravneh v štirih mednarodnih bančnih skupinah sem si nabiral znanje in izkušnje, bančništvo pa je postalo moja poklicna pot,« pove Blaž, ki zelo uživa v svojem delu. Ponosen je na številne dosežke, še posebej pa izstopata dva. Skupini složnih sodelavcev je uspelo sanirati NLB, ki je bila obravnavana kot dežurni krivec za vse bančne, pa tudi druge težave v Sloveniji, ter jo preoblikovati v moderno in uspešno evropsko banko. Na začetku letošnjega leta pa so ob invaziji Rusije na Ukrajino v pičlih dveh dneh z bliskovitim nakupom Sberbank (današnje Nbanke) marsikateremu zasebnemu ali poslovnemu komitentu prihranili veliko zadreg in omogočili normalno poslovanje z osebnimi računi in karticami. Dokazali so, da so sistemsko pomembna institucija. Blaž je strastno predan svojemu delu in s kolegi vodi banko po načelih higiene obrti ter zdrave kmečke pameti. Že vse življenje se drži pravila, da noče biti odvisen od ničesar in nikogar. Spretno in spoštljivo sodeluje z vsemi, ima svoje mnenje, predvsem pa zna prepoznati različne interese. Ima svojo filozofijo in načela, ki jih spoštujejo tako njegovi sodelavci kot nasprotniki. Predvsem pa je klen, glasen in ponosen Štajerec, ki spoštuje svoje korenine ter tradicijo.

Ponosen na posebno korantovo opravo. »Na začetku so me malo čudno gledali, ko sem za pusta v korantovi opravi prišel v službo. Vendar smo koranti malo vraževerni in iskreno verjamemo, da odganjamo zle demone, prinašamo blagostanje in odganjamo skrbi. Kadar snamemo kapo, pa smo malo čudaški, glasni, iskreni in topli ljudje. Korantijo sem si prvič nadel kot najstnik, najprej sem nosil očetovo opravo. Zelo sem hvaležen in ponosen, da mi je za 35. rojstni dan podaril čisto posebno korantijo. Plašč in kapa sta iz zajčjega krzna, kar je zelo redko. Pravi užitek se je tudi udeležiti nedeljske karnevalske povorke, ko si po več ur ne snameš kape, kar zagotovo ni za klavstrofobične ljudi. Če se vam zdi korantova maska z vsemi zvonci in veliko palico ježevko strašljiva, imate prav. Vendar je z razlogom takšna, saj odganja demone in prinaša dobro. Vesel sem, da bodo koranti leta 2023 spet prišli tudi v banko,« prizna Blaž, ki pa je, ko sname masko, prav nežna duša. In prav tak je pritegnil Barbarino pozornost.

Ljubezen iz šolskih dni. »S tremi sošolkami smo se v gimnaziji (obiskovale smo Srednješolski center na Ptuju) vsako jutro dobivale pri radiatorju ob vhodu in klepetale do začetka pouka. Malo smo tudi opazovale fante in tako sem ugledala Blaža. Imel je Elvisovo frizuro, bil je postaven ... A saj veste, ko za punco rečejo, da je prikupno zmedena – točno takšna sem bila ob pogledu nanj, ko sva se potem videla še v vrsti za sendviče. Nekaj časa sva se gledala in nobeden ni nič rekel, saj sem bila jaz v tretjem letniku, on v prvem, potem pa sva si nekako le uspela izmenjati nekaj besed,« obuja spomine Barbara, Blaž pa hitro vskoči, da sta 30 dni pozneje že imela prvi randi v Piceriji Slonček na Ptuju. Navdušil jo je s svojo samozavestjo, razgledanostjo in zgovornostjo. Postala sta par in se z leti brusila. »Včasih je tudi naporno. Saj ne vem, kako lahko vse to zdržim. Vsa ta negotovost in zamujanje. Jaz nikoli ne zamujam, Barbara vedno. Jaz sem zorganiziran, ona pa umetnica,« pove Blaž, ona pa doda, da sta bila enkrat skupaj na morju in sta brala revijo. V horoskopu jima je pisalo, katera astrološka znamenja se ujemajo. Pisalo je, da se vodnar in devica zagotovo ne, naj bosta raje ljubimca. »No, pa poglejte, skupaj sva že 33 let, tri mesece in tri tedne,« je natančen Blaž.

Žurerska študentska poroka. »Sprva sem si iz domače Hajdine želela v Ljubljano že v srednjo šolo, a sem si premislila in šla v prestolnico šele na fakulteto. Sem edinka in bila sem zelo navezana na dom, zato mi je bilo težko oditi v Ljubljano na študij modnega oblikovanja. Imela sem strašno domotožje, takoj, ko sem lahko, včasih že sredi tedna, sem odšla domov. Malo lažje mi je bilo, ko je v Ljubljano prišel študirat Blaž in sva skupaj živela. Takoj po koncu študija sva se vrnila na Ptuj,« pripoveduje Barbara. Blaž je vse v življenju naredil po predpisih in v roku, tako študij kot vojaščino. Med absolventskim stažem je šel v vojsko, da ne bi izgubil letnika, nato pa takoj v službo. Tri dni po prihodu iz vojske sta imela še študentsko poroko, kar priporočata vsem mladim parom. Čisto vseeno jima je bilo, kako bosta oblečena, kakšna bo poroka, kaj bodo jedli in pili. Zanju je bilo pomembno le, da bosta imela ob sebi svoje najbližje in da se bodo dobro zabavali. Že precej zgodaj sta postala tudi starša. Najprej sta dobila Brino, nato Blažko in za uravnoteženje, da Blaž ne bi bil blažen med ženami, še sina Bora. Blaž je ves čas govoril, da bosta imela tri otroke, potem bi pa še kakega, Barbara pa je bila bolj skeptična in se ni dala pregovoriti za več. Sprva so živeli na Ptuju, leta 2004 pa sta ugotovila, da je najbolj praktično življenje v prestolnici, in sta na njenem obrobju kupila hišo.

Več v reviji Jana, št. 47, 22.11.2022