»Moja jesen je bila letos res pestra, september je bil tako zapolnjen, kot je običajno december. Za mesec dni sem zapustil družino in šel v Maribor, kjer je nastajal novi operni muzikal Tesla. Domov naj bi prihajal ob koncih tedna. A že na začetku sem staknil covid in bil v samoizolaciji. To je bilo po eni strani krasno, saj sem imel dovolj časa, da sem se naučil pesmi, se dodobra naspal in spočil, kajti doma te možnosti ni, saj so otroci zelo živahni in je ves čas veselo,« za začetek pove Klemen, zadovoljen, da so vse predstave Tesle v Mariboru in Ljubljani razprodane – odpirajo se tudi novi termini za naslednje leto – ter da vlada izjemno zanimanje za njegov koncert s Small Bandom v Cankarjevem domu na Miklavža. Skupaj z Mojco pa ju lahko gledamo v krasnem filmu Kapa. Delavna je tudi Mojca, ki pridno sinhronizira risanke, kar je njena velika ljubezen, in ima vaje za novo predstavo v SiTi Teatru.

Zatajeni ognjemet talentov. »Vse to lahko počneva zahvaljujoč Mojci. Trenutno je prevzela nase večji del prisotnosti v družini. Ne bi mogla dobro funkcionirati, če bi bila oba tako vpeta v kariero. Enkrat več tega pade na enega, drugič na drugega. Sem pa hvaležen in vesel, da mi je to dano. Dokler sem bil zaposlen v SNG Drama Ljubljana, skoraj desetletje, kjer sem se kalil med krasnimi sodelavci, sem bil samo na gledaliških odrih, poleg igre je bila moja velika ljubezen tudi glasba. Zdaj se na koncertnih odrih z bandom počutim kot riba v vodi. Užival sem tudi kot voditelj, tam sem tudi želel dati maksimum sebe. V nekem trenutku je bilo vsega preveč, pa sem potreboval kar nekaj časa, da sem začel spreminjati svoje življenje. Pozabil sem, da ne morem narediti vsega sam, s premajhno ekipo pa tega preprosto ne moreš delati dolgoročno. Pogoriš in pregoriš. To se mi je zgodilo, ko sem se gnal, doma sem hodil kot zombi. Otroci so bili še manjši, bil sem povsem brez energije. Kadar sem delal, sem imel občutek, da nisem nič z družino. Kadar sem bil z družino, me je preganjalo, da nič ne delam. Zato je bilo treba to uravnotežiti,« pripoveduje Klemen, Mojca pa vskoči, da ga podpira pri vsem, kar ga veseli in zanima, ter mu tudi odkrito pove svoje mnenje o projektih, ki se jih loteva: »Prav hecno mi je biti na Klemnovem koncertu in poslušati komentarje ljudi, 'o moj bog, kako je bilo to dobro, a ta tip zna tudi peti', saj je kljub temu, da odlično poje, v zavesti ljudi še vedno najbolj prisoten kot igralec in TV-voditelj.« Zelo zahtevno je bilo uravnotežiti toliko stvari, kot sta se jih lotevala, z družinskim življenjem. Z leti, veliko truda, učenja in zavzetosti sta se naučila zelo dobro premisliti in načrtovati, kaj lahko delata in česa ne, da se lahko ukvarjata z družino, sabo in vsem, kar si naložita.

Pogumno na svobodo. Dela jima ne manjka, pa tudi nikoli ju ni bilo strah, da ga ne bosta imela. »Ko sem dala odpoved v koprskem gledališču, so kolegi skočili v zrak in mi polagali na srce, naj ne delam tega, da bom lačna. In ko je šel čez dve leti iz redne službe v Drami še Klemen, sva znova poslušala 'dobrohotne' nasvete, češ, kaj misli, da bo ves čas vroča roba, prišli bodo mlajši, bolj nadarjeni, zavzeti in sveži. Vendar pa sem vedela, da je Klemen človek, ki ne spi na lovorikah, temveč vsak dan dela na sebi, se izobražuje, raste kot oseba in ustvarjalec. Ko si mlad in zanimiv, imaš svežino in sočnost. Z leti dobiš patino, ki je mladina (še) nima. Imaš druge kvalitete in nisi za na odpad. Zavedala sva se in čutila sva, da bova to izpeljala,« razlaga Mojca, Klemen pa jo dopolni, da uživa na odru. Ker ga zanima toliko stvari, se je moral odločiti, čemu v življenju želi slediti. Ostati v Drami »bi bila zanj drama«, tako pa se je začel ukvarjati z gledališčem po svoji meri. »Tvegal sem, da ne bom imel dela, in na koncu to ni bilo nobeno tveganje, dela je bilo vedno dovolj in še več. Prišle so priložnosti, obenem pa več časa zase, za družino, Mojco. Vsega je bilo več, na koncu tudi denarja. To je bilo ključno, saj sem, ko je Mojca zbolela, finančno breme zavestno prevzel nase, da bi lahko imela čim več časa in miru zase,« pove in doda, da je on bolj razumski človek, Mojca pa bolj zaupa svojim čustvom in intuiciji. Ona ima pri dogovarjanju za projekte preprosto pravilo – sprejme, četudi je čista bedarija, a je tako noro dobro plačano, da ne bo vedela, kam z denarjem (kar se ji še ni zgodilo), ali pa ji duša zapoje, ker je zadeva krasna in v projektu sodelujejo srčni ljudje. Vse pa premisli tudi upoštevaje družino. Kaj bo to pomenilo zanje, jih bo vrglo iz ravnovesja ali ne. Ta njen sistem je povzel tudi Klemen.

Udejanjene skrivnosti milijonarjevega uma. »Imava skupne finance. Ko sem zaradi Mojčine bolezni prevzel to skrb, sem se začel izobraževati tudi na finančnem področju. Bral sem knjige, poslušal podkaste ... Hitro mi je postal blizu sistem Harva T. Ekerja Skrivnosti milijonarjevega uma...

Več v reviji Jana, št. 48, 29.11.2022