Mnenja

Kje pa vam merijo utrip?

Jelka Sežun
19. 3. 2019, 07.30
Deli članek:

Kakšen dan je bil to! Zastave so vihrale, godbe so igrale in vse lepe ženske so imele cvetje v laseh …

Shutterstock
Uvodnik

Ne, čakajte, tole je iz Zgodbe o Ferdinandu, v resnici je bilo takole: zastave so malce mlahavo visele, ker ni bilo vetra, igral je sekstet klarinetov, kaj je bilo z lepimi ženskami in cvetjem, pa ne vemo zagotovo. Vemo pa, da so prišli vsi lokalni veljaki, od župnika do župana, pa ravnateljica lokalne šole in direktor lokalne lekarne, ob tem pa še prgišče direktorjev zdravstvenih domov iz okolice, državna sekretarka z zdravstvenega ministrstva in cvetober drugih državnih uradnikov.

Vse to rajanje aprila 2017 je bilo zato, ker so v Razkrižju dobili – juhej! – novega družinskega zdravnika, ki ga že vse od smrti prejšnje zdravnice, skoraj dve leti poprej, v kraju niso imeli. Čeprav so pisali prošnje in podpisovali peticije. Nazadnje je župan – brki so se mu kar malo tresli od ganjenosti – novemu zdravniku »simbolično predal svojo osebno zdravstveno kartoteko«. Vendar je župan, ganotje gor ali dol, vedel nekaj, česar drugi rajajoči niso: da nad novim zdravnikom, dr. Davorinom Kolaričem, visi precej težek in siv oblak. Zdravnik mu je povedal, da je obtožen kršitve spolne nedotakljivosti mladoletnice v prejšnji službi, vendar pa je, tako je zatrdil, nedolžen. Pa je župan verjetno pomislil, bolje zdravnik z madežem kot sploh nobenega. In se je še naprej predajal radosti.

Leto dni pozneje, lanskega aprila, so medeni tedni med zdravnikom in Razkrižjem še vedno trajali, ob prvi obletnici njegovega ustoličenja so pripravili še en žur, lokalno glasilo ga je obeležilo z navdušenim naslovom »Spoštovani in cenjeni zdravnik, Davorin Kolarić je obhajal obletnico svojega delovanja na Razkrižju«. Obhajanec je zelo cenjen, smo izvedeli, »ne samo, da je odličen zdravnik, ampak je predvsem tudi Človek z veliko začetnico, to ob njegovi obletnici delovanja dokazuje velik obisk, tako občanov kot tudi različnih sedanjih in nekdanjih sodelavcev ter drugih uglednih ljudi.« In vse so »pogostili z odličnimi zdravju prijaznimi prigrizki in sveže pečenimi čevapčiči.« Spolnega nadlegovanja niso nič omenjali.

Tik pred drugo obletnico Kolaričevega prihoda pa v Razkrižju nič ne kaže na žur, medtem je kladivo – sodno – namreč padlo, čeprav precej nežno: dekletu, ki je obtožilo zdravnika, so na sodišču verjeli in obtožencu prisodili … ne toliko kazen, bolj senco kazni. Osemnajst mesecev pogojno. Obe strani razmišljata o pritožbi, zdravnik krivdo še vedno zanika, vedno optimistični razkriški župan pa še kar upa na najboljše: »Ker pa zadeva še ni pravnomočna, menim, da ga ni treba že vnaprej obsojati.« Vnaprej? Po dveh letih, ko je morala njegova tožnica ponavljati in ponavljati in ponavljati svojo zgodbo, on še kar dvomi. Morda bi moral za mnenje povprašati svoje volivke, na družabnih medijih je namreč ob njegovi izjavi zavrelo. V uredništvu smo pridobili izpovedi dveh Kolaričevih zdaj že bivših bolnic, še iz časov, ko je imel ordinacijo v Ljutomeru. Ena trdi, da je prišla po nov recept za protialergijske tablete, pa se je morala sleči do spodnjih hlačk, potem ji je pa zdravnik meril utrip »na predelu med spolovilom in nogo«. Druga je šla, pripoveduje, takrat sedemnajstletna, na pregled k dr. Kolariču: »Ker se zgodbe ne spominjam rada, bom povedala čisto na kratko: pregled je spominjal bolj na ginekološki pregled kot na pregled pri splošnem zdravniku. Več podrobnosti ne bi želela razkriti, si pa v dobro vseh mladih deklet želim, da doktor izgubi licenco za opravljanje poklica.«

In čeprav bi zaupljivega župana najraje poslali, naj si da na predelu med spolovilom in nogo izmeriti utrip, odpira zadeva nova vprašanja. Na primer tole: kako zelo težko mora biti majhnim odročnim krajem priti do zdravnika, da so pripravljeni sprejeti kogarkoli? Ali pa tole: je bolje imeti prazno ambulanto in hoditi k zdravniku v drug kraj ali pa imeti plenilskega zdravnika in upati, da se ne bo lotil tvoje hčerke?

Več v reviji Zarja št. 12, 18. 3. 2019.