Mnenja

Obrnite topove

Melita Berzelak
15. 3. 2021, 22.00
Deli članek:

Zarja Jana
Uvodnik

Vedeli smo, da bo članek Slike groze vzbudil čustva in sprožil odmeve. Slike so res presunljive. V enem samem letu popolne odrezanosti od zunanjega sveta da človek tako usahne? Živemu bitju ni mogoče kar tako odvzeti bližine, ga postaviti samega vrh mrzle gore, ga oropati za smisel, mu odrediti zgolj štetje vdihov in izdihov znotraj zidov, brez možnosti ugovora, svobodne volje, ga neprostovoljno zapreti kot žival.

Zakaj se vendar čudimo? Niti mi doma, ki smo za zasloni živeli, delali in se učili, nismo več enaki, kot smo bili. Zdi se ti, da si jo dobro odnesel, a čutiš, da je vse drugače. Toda mi smo lahko šli ven. Kljub vsemu dihali svež zrak. 

Mislili smo, da jih varujemo, a so usihali. Virusa ključavnice ne ustavijo, smisel in upanje pa se z ločitvijo, sploh tako dolgo in brez skorajšnjega izhoda, odmikata v črnino in brezup. To smo želeli sporočiti: da nedomišljeni ukrepi države, s slabo ali nikakršno pomočjo domovom, niso dosegli cilja, nasprotno. Življenja so jemali vdori virusa, a tudi leto za zapahi pusti nezamisljive sledove. Nikakor pa nismo želeli s prstom kazati na požrtvovalno osebje, ki ga je daleč premalo (novi kadrovski normativi še kar nočejo in nočejo iz predala) in je tako slabo plačano, da nenehno beži drugam in čez mejo (zakaj že?). V domovih so se znašli, kot so vedeli in znali (še maske so šivali sami). V prvem valu morda do neke mere razumljivo, v drugem nikakor ne.

Zakaj vas je ravno ta članek tako pretresel? Malce nas je presenetil odziv nekaterih, češ da nočejo gledati takih grozot. Razumljivo, misel na dni, ko bomo odvisni od drugih, vsi odrivamo na stran, vsi nosimo v sebi prastrah pred neizbežnim. Toda ali smo res naredili narobe, ko smo pokazali resnico? Ki pa res nikoli ni samo črno-bela.

Nihče ne trdi, da ne more biti v domu dobro poskrbljeno za vse. Lahko je. In predvsem: mora biti. Zato je najprej potreben podpis ministra, pa volja poslancev. Dovolj je govorniških nastopov, obljub, trkanja po prsih in nasmehov. Podpišite že vendar tudi tisti presneti zakon o dolgotrajni oskrbi. Taki, kot je v Krškem in ga je pomagala vzpostaviti ena letošnjih kandidatk za Slovenko leta. Milijoni letijo v nebo za teste, tanke, za covidne bolnike, le za lepše življenje ne.

Zato prosim, ne kažite s prstom na nas, ker smo si drznili to objaviti. Obrnite ga proti tistim, ki so tu zato, da kaj spremenijo.

 Zarja Jana, št. 1116.3. 2021