Mnenja

Prepametne za politiko?

Jelka Sežun
12. 4. 2021, 22.19
Posodobljeno: 12. 4. 2021, 22.20
Deli članek:

shutterstock
Uvodnik

Ste spremljali farso v državnem svetu, ko so se igrali z usodo naše vode? In če niste bili preveč šokirani nad tem, kar počnejo – in zakaj bi bili, saj niso ravnali nič drugače kot sicer – ste morda opazili, kdo sedi v organu, ki naj bi nadzoroval in krotil ekscese državnega zbora? Moški. Sami dedci, vsi do zadnjega. Naša življenja obvladujejo, oprostite, stari prdci. In ne, tole mi ni ušlo po nesreči. Vsepovsod so, samo poglejte tiste v strankah, ki so izdale svoje volivce v zameno za zadnje prgišče nadodličnih plač pred nadodlično penzijo. Ne bom rekla »zasluženo penzijo«, o tem imam svoje dvome. Sem nespoštljiva? Sem, ampak kako bi jih pa sploh lahko spoštovala? Jih vi? Za nami potop, to se zdi glavno vodilo ljudi, ki sprejemajo odločitve, ki bodo na naša življenja in življenja naših otrok lahko vplivale še desetletja. Ne v dobrem smislu.

In je torej naslednje vprašanje, kam so šle vse ženske?

Nikamor niso šle, tu so. Že ves čas. Tri so celo v vladi – ja, vem, mislili ste, da sta dve, ampak v resnici so tri. Dve zaman iščeta hrbtenico, tretje praktično ni, ne pokaže se, ne oglaša se. Če ne vedo, da obstajaš, te ne kritizirajo.

Toda kje so naše nicole sturgeon, naše jacinde ardern? Verjamem, da jih imamo. Koliko odličnih žensk je med nami, vsako leto pokaže že naš izbor kandidatk za Slovenko leta. Zakaj torej vse te pametne, odločne, sposobne, empatične, KRASNE babnice nočejo v politiko? Če bi imela čas in prostor, bi za mnenje povprašala antropologe in sociologe, ampak mislim, da vem, kaj bi odgovorili. Na kratko tole: prepametne so. Zakaj bi se na glavo pognale v to greznico, ki je naša politika, zakaj bi se izpostavljale hordam polpismenih zlobnih trolov, ki po ustnem izročilu menda živijo v neki kleti na Trstenjakovi? Le zakaj bi to počele, če pa se lahko v miru ukvarjajo s tem, kar imajo rade? In imajo seveda prav, toda ali to pomeni, da smo za vekomaj obsojeni na ljudi, ki gredo v politiko zato, ker ne znajo početi nič boljšega? Bomo vedno talci starih prdcev?

No, morda pa ne. Morda pa se na obzorju rišejo spodbudni obeti, morda že zaznavamo prve obrise ljudi – žensk – ki znajo in hočejo delovati drugače. Na primer sindikalistka Tea Jarc, pa direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ki še nista v politiki, ne še čisto, sta samo dva primera žensk, ki nam bodo – morda, nekoč – pomagale izplavati iz teh temačnih časov.

Saj pravzaprav nam prav dobro kaže, pravkar sem srečala krasno novičko, ki mi daje upanje: sestrici, devetletnica in petletnica, ena v šoli, druga še v vrtcu, sta na ustavno sodišče vložili pobudo za ustavno presojo nekaterih nadbutastih, nadškodljivih vladnih odlokov. In seveda vem, da so to v njunem imenu pravzaprav naredili njuni skrbniki, ampak a ni krasna misel, da bosta morda to hordo družbenih škodljivcev veličastno porazili dve majhni punčki? Ki bosta morda, upajmo, UPAJMO, nekega dne sedeli v poslanskih klopeh ali celo v kakšnem vladnem kabinetu? Naj ta kitkasti bataljon hitro odraste!

Čeprav seveda upam, da nam za odrešitev ne bo treba čakati tako dolgo. Zahupajte pred parlamentom, če se strinjate.

Revija Zarja Jana št. 15, 13.4.2021