»Policija je za državo enako kot imunski sistem za telo: obramba pred nezaželenimi vsiljivci od zunaj in zaščita pred saboterji in izrojenimi celicami od znotraj. Dokler je delitev nalog jasna, poteka življenje nemoteno. Če pa nastane zmeda – bodisi da je preveč kršiteljev ali pa dobijo varovalne enote nasprotujoča si navodila – lahko postane življenje neznosno,« piše v Janinem uvodniku. »Kmalu po tem, ko sta začela veljati oba nova zakona, zakon o policiji in prometni zakon, ki dajeta policiji bistveno več moči, kot je je imela prej, so se začeli oglašati tudi državljani, ki so se znašli v policijskem primežu, ne da bi karkoli zakrivili. Dogaja se, na primer, da človeka ustavijo na cesti, ne da bi storil prekršek, in ga odpeljejo na odvzem telesne tekočine.

Do ljudi, s katerimi imajo opraviti, se pogosto vedejo kot do kriminalcev, čeprav za to nimajo utemeljenega vzroka.«

Samo še en dan (morda kakšna sreda ali petek) v Sloveniji v zgodnjih dvajsetih letih tretjega tisočletja? Tole je hecna stvar: uvodnik z naslovom Če te zagrabi policist, ki ga je napisala Danica Petrovič, je iz leta 1998. Je bila Danica jasnovidna ali pa gre za še en primer, kako zelo drži tisto staro ponarodelo francosko reklo, plus ça change, plus c'est la même chose, bolj ko se stvari spreminjajo, bolj je vse enako?

Da vam prihranim računanje, skoraj 24 let je od tega uvodnika, imunski sistem države ima še več pooblastil (plus vodni top in paralizatorje), drugo je pa vse enako, do domnevnih izrojenih celic se obnaša enako arogantno. Nič novega pod soncem, skratka. Premišljujem, da mi pravzaprav ni treba čakati na jutri ali pojutrišnjem ali na konec aprila, da bi videla, kako se bo tale neznosna godlja razpletla – lahko grem kar v kakšno staro Jano prebrat, kako se konča.

Revija Jana št. 3, 18.1.2022