Slovenija je res prelep košček sveta! Če samo pomislim: rojena sem bila sredi gričev s samimi vinogradi, potem sem živela pod Pohorjem in občudovala nepregledne gozdove ravnih smrek ter mnoga brezpotja v njih. Če preskočim kakšen del, ne bo veliko škode. Zdaj pa je moj dom v prelepi gorski dolini, kjer je svet spet drugačen. In tu in tam se z Janekom spustiva po dolini navzdol do morja. Čez kamniti kras. Posebno še v jeseni, ko se ruj odene v škrlatno barvo in kraška burja češe travnike suhih trav.
Na zakraselem planotastem svetu stoji Divača, srednje veliko urbanizirano gručasto naselje, kot pove Wikipedija. Kadar slišim ime Divača, najprej pomislim na železnico. In potem na cerkev sv. Antona Puščavnika iz leta 1603. Viri pravijo, da je svetnik razdal vse svoje premoženje in odšel v puščavo ter tam premišljeval o resnicah življenja. K temu ga je spodbudil glas stvarnika, med drugim takole: »Ne skrbite za jutri, kajti jutrišnji dan bo skrbel sam zase. Dovolj je dnevu njegovo zlo.«
No, včeraj pa se je Divača za vedno ugnezdila v mojih mislih še drugače. Država gradi, tudi s sredstvi evropske skupnosti, bivalne skupnosti za osebe s posebnimi potrebami. Veliki zavodi ne omogočajo tem osebam ustreznih pogojev za razvoj samostojnosti in relativno kakovostnega življenja. Skupaj s svojimi mentorji, učitelji, vzgojitelji, inštruktorji … načrtujejo dejavnosti preko dneva: pripravljanje hrane, dejavnosti za ohranjanje njihovih sposobnosti, skrb zase, gibalne dejavnosti … Najbrž ni težko razumeti, da si vsak človek želi biti aktiven, uspešen, imeti svoj kotiček, vzdrževati dobre odnose z nekaj osebami, živeti vsaj v približni kopiji družinskega življenja. Osebe s posebnimi potrebami imajo enake želje in potrebe. Zakaj? Ker so navkljub omejitvam najprej ljudje, kot smo vsi mi!
Ljudje v Divači pa so izrazili pomisleke, da bi njihov kraj prenesel 26 oseb s posebnimi potrebami. Kakšni so njihovi argumenti, sprašujete? Prebivalci pravijo, da se bojijo nasilja, incidentov, nadlegovanja. Ne predstavljajo si, da bi morali vsak dan gledati te ljudi. Ljudje s posebnimi potrebami hodijo naokrog in težijo. Eden od njih je enkrat gledal v reflektor in se sončil in smejal. Otroci potrebujejo za lepo otroštvo in odraščanje varnost, ljubezen in svobodo. Prihod oseb s posebnimi potrebami bi jim to odvzel. Toliko oseb s posebnimi potrebami bi v kraj prineslo ireverzibilne spremembe. Kako naj se prebivalci obnašajo do njih, se sprašujejo.
Kaj reči k temu? V teh časih lahko vsak najde informacije, odgovore na svoja vprašanja in na koncu koncev tudi dovolj znanja, če res želi vedeti. Toliko virov, kot jih ima danes vsak na razpolago, ni bilo še nikoli. In ima jih kar na dosegu roke. Vprašanje pa je, ali sploh želi vedeti, ali želi slišati? Če želi biti samo všečen, brihten in s figo v žepu, navidezno human, pa bo svojo mantro peljal do konca. Odgovor na vprašanje, kako naj se obnašamo do oseb s posebnimi potrebami – tako kot do vsakega drugega človeka, znanca, soseda. Saj tudi z njimi ne razpravljamo ves čas o atomski fiziki, ali ne? Dovolj je pozdrav, vljudnostno vprašanje, nasmeh, pogovor o vremenu. Tudi strah o nadlegovanju za denar je odveč. Večinoma tako ali tako ne poznajo njegove vrednosti. Ne uživajo nedovoljenih drog. Ne hodijo z noži v žepih. Edino nadlegovanje, ki vas lahko doleti, so njihove široko razprte roke za objem. Če objema ne marate, nič hudega. Primite jih za roko in se preprosto rokujte.
Ne vem pa, kaj naj rečem tistim ljudem, ki pravijo, da si ne predstavljajo, da bi morali vsak dan gledati te ljudi. Jih pogled na človeka, ki ne zadosti njihovim (kdo ve, katerim in kakšnim) kriterijem, žali? Bi jih morali skriti pred njihovimi očmi? Zagrniti zaveso? Pokriti njihove obraze in telesa z vrečami?
In kako osebe s posebnimi potrebami s svojo prisotnostjo v bližini vplivajo na varnost, ljubezen in svobodo malih otrok prebivalcev? Na žalost vse raziskave povedo, da se največ nasilja nad otroki, fizičnega in psihičnega, zgodi s strani znanih oseb. Oseb, ki so otroku blizu in jih pozna, ki jim zaupa. In če se že govori o svobodi – ni treba privzgajati otroku strahu pred drugačnimi ljudmi. Prej ali slej se bo srečal z njimi. Strah ne dela človeka svobodnega, kvečjemu pogum!
Preden končam, pa na kratko o ireverzibilnosti. Tako zanimiv pojem v tem kontekstu. Osebe s posebnimi potrebami bi prinesle v tako majhno občino, kot je Divača, ireverzibilne spremembe, pravijo. Slovar razloži besedo z neobrnljiv, nepovrnljiv. Ali na kratko, nikoli več ne bo v Divači tako, kot je bilo.
V psihologiji o ireverzibilnosti govori Piaget, ko razlaga psihološki razvoj otroka. Od drugega do sedmega leta so otroci v fazi predoperativnega mišljenja. Otrok je še pretežno egocentričen in presoja z vidika lastnega stališča. Ne zmore se še postaviti v kožo nekoga drugega. Na področju biologije lahko najdete Dollovo zakonitost, da je evolucija ireverzibilna. No, predstavljajmo si, da bi bila obrnljiva v svojo nasprotno smer!? Bi na koncu prišli spet na stopnjo primatov? In kdo ali kaj bi odločalo, v katero smer bo šla evolucija? Zanimivo, ali ne?
Pravzaprav pa to tukaj ni najpomembnejše. Pomembno je, da se človeštvo vseskozi spreminja in z njim tudi njegova humanost, človečnost, človeškost, če hočete. Brez tega bi še danes ubijali ljudi, ki sami ne bi bili sposobni preživetja. Morda bi še danes netili ogenj s trenjem kamnov? Morda bi še danes delček človeštva zapirali v kletke in ga z vozovi vozili od vasi do vasi, da bi lahko gledalci pljuvali vanj, se mu posmehovali, se norčevali iz njega. Lahko bi zdajle stal pred vrati plinskih celic, tako kot so že stali ljudje v naši novejši zgodovini.
In na koncu koncev, ima moj otrok s posebnimi potrebami manj pravice do varnosti, ljubezni, svobode kot vaši otroci? Se moram bati, da ga boste na skrivaj zaničevali, brcali, pretepali, pljuvali? Se moram bati vaših strupenih besed, zavitih v izgovore o vaši nevednosti? Ne, ne želim si takšnega življenja, še manj za mojega sina! Zato bom vsa vaša ravnanja hranila kot večni opomin, da dobro ne prevladuje v vseh ljudeh.
Ostanite zdravi in pri zdravi! Če sem jaz, boste tudi vi!
Revija Jana št. 13, 29.3.2022
***null***
