Obstaja kdo pri zdravi pameti, ki kdaj ni lagal? Čisto majčkeno, da bi se izvlekel iz trenutne neprijetne godlje? Nisem mogel pravočasno domov, ker je sosedov pes ležal na pragu in kazal zobe, recimo. Nikakor nisem snedel sira, ki ga je mama nameravala naribati na pico, verjetno so se v hladilnik naselile miši. Ampak pozor – pri takšni sorti laži, ko gre za odtujevanje lastnine, že pride prav stari slovenski rek »lažeš, kradeš, v pekel padeš«. Ker ko kradeš, pač moraš lagati, le s tistim peklom je problem. Če gre za majhne stvari in te dobijo, pekel gotovo nastopi, če ne drugače, s kuhalnico po riti, hišnim ali tudi čisto pravim zaporom, če pa nakradeš ogromno, je zelo mogoče, da pekla sploh ne bo. Razen morda na onem svetu, v katerega pa vsi ne verjamemo.
Vsekakor pa verjamemo, da politiki, ki bi morali urejati svet, še posebej zadnje čase veliko lažejo. Ko je Putin kopičil svojo vojsko ob meji z Ukrajino, je vsemu svetu lagal, da je ne bo napadel. Pa jo je, čeprav je to poimenoval specialna operacija in je pripravljen prikrajšati za glavo vse okrog sebe, ki bi si upali reči, da gre za vojno. Angela Merkel, ki je dolgo veljala za njegovo prijateljico oziroma tisto, ki ga še nekako uspe krotiti, je priznala, »da jo gleda v oči in laže«. Lažnivci svoje laži po tem, ko se izkaže, da so požrli besedo, preimenujejo v nekaj drugega. Vojno v specialno operacijo. Ne, ne bombardirajo bolnišnic in šol, kje pa, le vojaške objekte. Kaj pa morejo, če se v gledališče skrijejo fašisti s svojim orožjem, seveda jih je treba uničiti. Da so bili tam civilisti? Dajte no, to je samo ukrajinska propaganda. Vsi torej vedo, da laže, in tudi on ve, da mu ne verjamejo, vprašanje pa je, koliko mu lažejo njegovi svetovalci. Ki mu pripovedujejo tisto, kar si želi slišati, sicer jih lahko nepredvideno povozijo ali zastrupijo. Čeprav so si vsi, ki bi lahko vplivali na Putina, nagrabili dovolj, da bi lahko lagodno živeli nekje na tujem. Ampak, prvič, tujina je mnogim premoženje zamrznila, in drugič, kagebejevcev z novičokom po svetu kar mrgoli. Dovolj je, da namažejo kljuko na vhodnih vratih, pa lahko pomrejo vsi prebivalci v hiši. Razumete? Skratka, vseeno so v nekakšnem peklu in ne vedo, kako se bodo iz njega izvlekli.
Mislimo, da so laži naših politikov neprimerljive s tistimi, ki jih trosijo Putin, Trump, Asad, Orban, Erdogan in podobni, a se motimo. Res je, da se ne moremo primerjati z velikimi nacijami, ki lahko druge pomendrajo, če hočejo, pa tudi naši politiki ne morejo toliko nakrasti kot tisti iz velikih, bogatih držav. Nimajo ladij, letal, helikopterjev – vsaj zdi se tako. Ampak njihove laži so za nas vseeno pomembne in pogubne, od tiste, da ima predsednik vlade premajhen poštni nabiralnik, da bi lahko vanj stlačili sodne pozive, do tega, da je treba sesuti nacionalno tiskovno agencijo, ker laže o obstoječi koaliciji. In da je treba onesposobiti javno RTV … čakajte no, kako to mislite javno, saj je vendar državna, in država, to sem jaz! Se pravi, da lahko odločam tudi o tem, katera stranka je parlamentarna po naravi in katera po družinskem pravu, nekdanja kmetijska ministrica se je vendar ločila od Desusa in ima pravico, da dobi pol od premoženja, pridobljenega v zakonu, a ne?! In ne, ne bom se soočal z nekakšnim urbanim ptičem, ki v nasprotju s prej omenjeno ministrico nima parlamentarne stranke, raje grem k sosedu na kavo, bova rekla še kakšno o meji. Ne verjamete? Kakor hočete!
Samo to sem hotela opozoriti, da april ne bo čas za sajenje rožic le po diktatu pomladi, ampak predvsem politike. Toliko nebuloz (o trinajsti in štirinajsti plači, blaznem številu stanovanj za mlade, gromozansko visokih pokojninah, zastonj prevozih, najsposobnejšem odvetniku v državi, ki bi moral biti na čelu vseh državnih podjetij) že dolgo nismo slišali, na nas pa je, da se pozanimamo, kaj od vseh teh malih in velikih obljub je lahko vsaj malce resnično in kaj je popolna laž. Da ne bomo znova ostali z dolgimi nosovi.
Revija Jana št. 14, 5.4.2022
