otrok, otroci, osnovna-šola, škofja-loka, koronavirus, šolska-pot Svet24.si

Starši naj ne pozabijo obvestiti delodajalca, ...

delavec, gradbenik Svet24.si

Če ga najdete, se ga držite kot klop!

20210503-01058074 Necenzurirano

Basen o novinarstvu #kolumna

20180217-00841525 Reporter.si

Janez Janša in Jelka Godec se lahko skrijeta v ...

predor Ekipa24.si

Grozljivka v predoru! To naj bi bile okoliščine,...

saša einsiedler Njena.si

Saša Einsiedler je tukaj našla svoj mir

slovenija kosarka reprezentanca Ekipa24.si

Nepričakovano! Košarkarska reprezentanca ostala ...

Mnenja

Najboljši zdravstveni dom je tisti, ki je zaprt

Kako rešiti slovensko zdravstvo? Pokazala se je elegantna in silno preprosta rešitev: zaprimo zdravstvene domove. Se čudite? Tisti, ki so prebrali poročilo o lanskem poslovanju bolnišnic in zdravstvenih domov, so se tudi. Tole je bilo razvidno iz poročila: zdravstveni domovi, VSI slovenski zdravstveni domovi, vseh 59, so lani ustvarili rekordne dobičke. Medtem ko so se bolniki trudili doseči izbranega zdravnika po telefonu ali elektronski pošti in so bile čakalnice pred ordinacijami prazne, so zdravstveni domovi komaj utegnili nastaviti dovolj vreč, v katere so nalovili denar. In tega je bilo res veliko, vsi skupaj so lani ustvarili 56 milijonov evrov presežkov, trikrat več kot leto pred tem. V zdravstvene domove se je zaradi korone nateklo za tretjino več denarja kot predkoronskega leta 2019. Število obravnav se je uradno sicer povečalo, ampak pozor, sem so bile vštete tudi obravnave na daljavo, se pravi po elektronski pošti in telefonu. In komu so se dodatna sredstva iz proračuna in zdravstvene blagajne najbolj poznala? Ne bolnikom, ki so ostajali pred vrati in morda celo ostali brez obravnave ali diagnoze, temveč najbolje plačanim v zdravstvu in dobaviteljem. Za stroške dela so lani v ZD porabili kar 35 odstotkov več kot leta 2019 (ali deset odstotkov več kot leta 2020), za stroške materiala in storitev pa 31 odstotkov več kot leto poprej. Največ dobička je vsem zdravstvenim domovom prineslo testiranje.

Formula, čeprav genialna, pa očitno ne deluje pri bolnišnicah, saj isto poročilo kaže, da imajo tri največje zdravstvene ustanove, UKC Ljubljana, UKC Maribor in Splošna bolnišnica Celje, visoke izgube – po devet, 1,3 in štiri milijone evrov minusa so ustvarile, čeprav so tudi tam dobivali rekordne prilive, vse tri skupaj kar 60 odstotkov vseh sredstev, namenjenih reševanju covidne krize. Bistvena razlika med bolnišnicami in zdravstvenimi domovi je bila pa seveda v tem, da prve bolnikov niso obravnavale po telefonu in elektronski pošti, v treh najbolj izgubarskih se je zdravila krepko več kot polovica, 9500 od skupaj 17.200 covidnih bolnikov. Ampak, in to je pomemben ampak, ti niso bili tisti, ki so bolnišnice spravili v rdeče številke. Portal Necenzurirano, ki je analiziral poročilo, meni, da je kriva slaba organizacija dela. Nekontrolirano so poskočili stroški dela – zaradi dodatkov, pa zaradi nadurnega dela in dodatnega zaposlovanja. Največ so pridobili že tako najbolje plačani. Pa seveda so šli v nebo tudi stroški materiala in storitev, leta 2020 so znašali 757 milijonov evrov, kar je 55 milijonov več kot leto pred tem in 87 manj kot leto za tem, torej lani. In ne gre kriviti bolnišnic, te so samo kupovale, kar se je pač dalo dobiti – saj veste, neprimerne ventilatorje, predrago zaščitno opremo in pripomočke …

Kaj se bo zgodilo z dobički? Ne skrbite, na ZZZS (Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije) predvidevajo, da jih bo pojedlo predvideno hudo poslabšanje finančnega položaja po koncu epidemije. Današnji dobički so jutrišnja rezerva za hude čase. In ti prihajajo. Ne toliko za najbolje plačane v zdravstvu – predvidevamo iz izkušenj – temveč za tiste, ki že po tradiciji potegnejo kratko. Za bolnike.

Revija Jana št. 15, 12.4.2022