Eni pravijo, da ni dobro prehitro izdati imen svojih kandidatov za predsedniške volitve, ker imajo potem nasprotniki dovolj časa, da pripravijo, neredko tudi s pomočjo tujih medijskih strokovnjakov, kampanjo za rušenje vseh, razen naših. Vendar pa Marta Kos in Nataša Pirc Musar, ki sta prejšnji teden objavili kandidaturo za predsednico, očitno vesta, kaj počneta. Obe sta liberalni, Marta se ima za čvrsto levičarko, dobro se poznata in sta med ustanoviteljicami gibanja strokovno podkovanih žensk Ona ve, skratka ni pričakovati, da se bosta na predvolilnih shodih pljuvali in lasali. O strategiji in cilju tega precej enakega dvoboja bomo v prihodnjih štirih mesecih še veliko debatirali, je pa že zdaj jasno (in prve meritve javnega mnenja to potrjujejo): za moške bo v tej tekmi bolj malo prostora. Še toliko bolj, ker o kandidaturi še ni rekla zadnje besede Ljudmila Novak, ki ima simpatizerje med desnimi, ampak ne preveč zadrtimi volivci. Ker imajo vse tri bogate poklicne in politične kariere pa nobenih velikih grehov, ki bi lahko zamajali njihove kampanje, bodo fantje, ki si želijo kraljevati v predsedniških sobanah, dokaj obupani in takrat znajo biti veliki packi. Saj je menda jasno, da bodo brskali tudi po pesku v ledvicah omenjenih kandidatk, da bi morda našli zlato zrnce, ki da je tja zašlo po sumljivih poteh.
Doslej se je v predsedniških tekmah najdlje prebila Barbara Brezigar, ampak, verjemite, letos bo drugače. Nikar od Nataše in Marte, morda pa tudi od Ljudmile, če bo pristala na kandidaturo, ne pričakujte, da bodo križarile po Sloveniji, pometale smeti, pletle nogavice, pekle potico in umivale dojenčke, da bi se čim bolj približale volivcem. S Facebooka sem prepisala tole cvetko: »Zdi se, da prihaja čas za žensko predsednico – moške predsednice imamo poln kufer!« Mislim, da punce dobro vedo, kaj bi počele na predsedniškem položaju, ki so mu snovalci nove države namenili bolj malo kompetenc, v mislih pa so takrat imeli seveda Kučana in njegovo priljubljenost med državljani – naj ima predsednik komunajzer čim manj moči! Seveda bo o pristojnostih predsednika republike še treba razmisliti in morda znova odločati, ima pa že zdaj kar nekaj adutov v rokah, če jih seveda uporabi, kadar je treba. In kaj predvsem pričakujemo od predsednika, ki skoraj o ničemer ne odloča, ima pa (ali bi vsaj moral imeti) velik ugled v javnosti? Prav to – da svoj ugled zastavi, kadar je treba, da spodbudi največje ume v državi, ki mu pomagajo do pravih rešitev, in da o tem tudi nenehno prepričuje vse, ki se držijo svojih plotov. Pahor je tik pred volitvami potrdil 15 veleposlanikov, češ da se ne bo mešal v strokovne zadeve, nekdanji predsednik Türk jih ne bi, ker jih tudi v svojem mandatu ni, če niso ustrezali strokovnim kriterijem … Razumete razliko?
Zdaj bi seveda lahko naštevala, koliko uspešnih žensk je na čelu držav in vlad tudi v precej manj demokratičnih državah, kot je Slovenija, pri nas pa smo končno dobili predsednico državnega zbora. In stavim, da bomo dobili tudi predsednico države, vprašanje je le, katera bo. Sprijaznite se s tem, tisti, ki vam kaj takega ne gre v račun.
Revija Janašt. 26, 28. 6. 2022
