otrok, otroci, osnovna-šola, škofja-loka, koronavirus, šolska-pot Svet24.si

Starši naj ne pozabijo obvestiti delodajalca, ...

delavec, gradbenik Svet24.si

Če ga najdete, se ga držite kot klop!

20210503-01058074 Necenzurirano

Basen o novinarstvu #kolumna

20180217-00841525 Reporter.si

Janez Janša in Jelka Godec se lahko skrijeta v ...

predor Ekipa24.si

Grozljivka v predoru! To naj bi bile okoliščine,...

Keba in Severina Odkrito.si

Se res “prodaja” za 10 evrov?

sveca Ekipa24.si

Huda tragedija! V nesreči na pripravah na ...

Mnenja

Pogovoriti se moramo o marsičem

Avtor:

Sonja Grizila

Značke:

Naslov je parafraza znamenitega stavka Borisa Pahorja, ki so ga pogostokrat slišali italijanski politiki, zgodovinarji in novinarji: »Ampak najprej se bomo pogovorili o fašizmu!« Ne gre le za zadnji dve leti orbanizacije Slovenije, ampak za probleme, ki se nabirajo dolga leta. Ki jih sploh ne opazimo, dokler nas ne zadenejo. Ki so včasih manj pomembni za skupnost, a grozovito posegajo v intimno življenje nas in naših bližnjih.

Iz drame zarubljenih otrok, ki jo spremljam že več kot dve leti, se je porodilo veliko vprašanj, na katera ni odgovorov, saj se vse ustanove, ki bi o tem morale kaj reči, branijo, da »ne morejo posegati v odprte primere«, tudi nova pravosodna ministrica je povedala nekaj v tem smislu. Pa me je prešinilo, da se morda nekateri primeri prav zato nikakor ne »zaprejo«, saj bi bili potem na voljo nepristranskim cenzorjem, ki bi lahko zadevo proučili? Kazenske zadeve se vlečejo po sodiščih do zastaranja in potem obtoženec velja za nedolžnega, čeprav večina državljanov tega ne verjame. Zadeve z otroki se tu in tam lahko vlečejo do polnoletnosti, če so sodniki in sodni izvedenci z roko v roki na strani enega od staršev, otroci in njihove želje pri tem očitno niso pomembni. Kar veliko takšnih zgodb je, ko so morali otroci ostati pri (vplivnem in bogatem) očetu. Še posebno tragična je usoda dekleta, ki so jo za več kot eno leto vtaknili v zavod, ker ni sprejemala očeta; bruhala je od hudega, ko je prišel na obisk. Ko je bila polnoletna, je tožila državo zaradi maltretiranja in uničenega otroštva, ampak država je trdila, da je ravnala prav in v njeno korist. Nekaj malega ji je prisodila za predolg postopek. Kaj je najkrajši možni rok in prednostno reševanje zadev, ko gre za najbolj ranljive?

Vidite, o tem se bo treba pogovoriti. Pa o tem, kakšna je sploh vloga socialnih delavcev, odkar o otrocih odločajo sodniki. Kakšno dodatno izobrazbo (razen nekaj ur tečaja o psihosocialnih razmerjih) imajo družinski sodniki, po kakšnih kriterijih so jih izbrali? Razveze so mačji kašelj, če se zakonci že sami prej dogovorijo, kako bodo uredili stvari – pa tudi če se ne dogovorijo. Kadar so zadeve jasne. Pa če niso? Bodo družinska sodišča končno dobila lasten štab sodnih izvedencev, ki bodo na voljo takoj in za toliko časa, kot je za posamične probleme potrebno? Kako je s kodeksom sodnih izvedencev, ki so praviloma nezmotljivi? Kako naj se obnaša mati, ki je za dve stopnji bolj izobražena in tudi precej bolj razgledana od terapevtke, ki jo ima v obdelavi in strogo naroči, naj našteje svoje napake? Mama odvrne, da jih ne more našteti, ker če bi vedela zanje, bi jih popravila. Zato je pač prišla na terapijo (ki jo je ukazalo sodišče), da ji povedo, kaj dela narobe. Terapevtka ji prav nič ljubeznivo ne naroči, naj do prihodnjič napiše na list papirja svoje grehe … Mama bi se morala pomanjšati na velikost makovega zrna in bi morala hinavsko ustreči terapevtki, mi je pojasnila znana psihiatrinja. S sodnimi izvedenci ne smeš polemizirati, ker bodo vse obrnili v tvojo škodo. Tako stroka o stroki. Halo?! Čisto mimogrede, ločitvena razprava, ki je bila razpisana za ta mesec, je preložena »v bližnjo prihodnost«, otroci pa bodo v dveh mesecih mamo videli 12 ur. Nič nenavadnega, že velikokrat so se obljube sodišča tako končale, razočaranje in prizadetost otrok pa tako ali tako ne šteje, ker je vse »v njihovo korist«. Najbrž so zatajile sodne izvedenke, ki po dveh letih in pol, ko otroci ne živijo več z mamo, ne morejo prepričljivo trditi, da jih je zmanipulirala. Pa potrebujejo še nekaj več časa.

V naši reviji smo se odločili, da bomo na jesen, ko bomo vsi spočiti in dobre volje, začeli z rubriko »Pogovoriti se moramo o …«. Vabimo bralke in bralce, da nam napišejo o svojih opažanjih in stiskah z vseh področij, mi pa bomo poiskali odgovorne, da jih pojasnijo. Upam, da bodo pripravljeni govoriti tudi o neprijetnih stvareh. Kot je recimo ta, da Janša očitno še zmeraj vlada, halo, gospod Golob, boste kaj storili?! Programski svet je predlagal za direktorja televizije Urbanijo, ki je skoraj uničil STA, zdaj pa se z enakim namenom odpravlja na nacionalko. Ga bo generalni direktor, ki je tudi sam brez ustreznih kompetenc, potrdil? Trikrat lahko ugibate.

Revija Jana št. 2812. 7. 2022