Septembra se veliko staršev odloča, v katere dejavnosti bodo vpisali otroke. Med njimi je na prvem mestu gotovo šport. Toda vse več strokovnjakov opozarja, da zgodnja športna specializacija za otroke ni primerna, zato raje svetujejo neusmerjeno vadbo, pri kateri otroci spoznavajo različne športne panoge, z naravnimi oblikami gibanja pa obenem razvijajo svoje motorične sposobnosti.

O slabih učinkih zgodnje specializacije govori veliko teorij. Otrok namreč v obdobju, ko odrašča, pride v osnovno šolo, dobi nove vrstnike in prijatelje, šele spoznava, kaj mu je zares všeč, in si velikokrat premisli. »V tem obdobju mora otrok dobiti motivacijo za udejstvovanje v katerem koli v športu od staršev, učiteljev ali sorodnikov. Hkrati mu dajmo možnost, da poskusi več športov in počasi ugotavlja, kaj mu je všeč. Po izkušnjah je otrokom vsak mesec všeč nekaj drugega, nekaj novega ali znova nekaj starega, kar spoznavajo na nov način,« pojasnjuje Maša Kač, diplomirana učiteljica športne vzgoje, ki že skoraj deset let dela z otroki od najmlajših enoletnikov do najstnikov.

Neusmerjena vadba je namenjena otrokom, ki obožujejo šport, tek in igro. Namenjena je tudi otrokom, ki so že trenirali kakšen šport, a jim je zanj zmanjkalo motivacije; prav tako otrokom, ki imajo kakšno težavo z usvajanjem elementov v šoli ali so gibalno ovirani. »V tej neusmerjeni vadbi namreč vsak najde nekaj pozitivnega, se z njo razvija, izpopolnjuje ali pridobiva samozavest. Ali preprosto uživa v skupni igri otrok, se zabava in pride domov zelo utrujen,« je razložila vaditeljica in dodala, da ima neusmerjena vadba za otroke med petim in sedmim letom vrsto prednosti: »Hkrati z razvijanjem osnove motorike se učimo elementov iz različnih športnih panog, kot v šoli. Pomagamo jim, da se vsebin hitreje naučijo, jih hitreje obvladajo in so pri tem spretnejši in uspešnejši. Razvijamo pozitivno tekmovalnost, motivacijo za športno udejstvovanje, zdrav način življenja in pozitivno samopodobo ter samozavest otrok.«

Več v Zarji št.38, 19.9.2017