Nasveti

Hranite bolezen ali zdravje?

Neva Železnik
15. 1. 2019, 07.45
Deli članek:

V našem črevesju živi od 500 do 800 vrst bakterij. To je več milijonov bakterij, desetkrat več, kot je sploh celic v našem telesu. S tem, kar pojemo in popijemo, ne hranimo le sebe, temveč tudi bakterije v našem črevesju.

Revija Zarja
"Če nimamo zdravega črevesja, nimamo zdravega imunskega sistema."

Te za nas proizvajajo hranila ter druge za telo in možgane potrebne kemične spojine. To naredijo tako, da vse dobro, kar pojemo in popijemo, pošljejo po krvi do vseh naših organov in organskih sistemov, kar je slabo, pa konča v straniščni školjki. Zdrava hrana in zdrave bakterije v črevesju so nadvse pomembne za celo telo, tudi možgane! Pred vsakim obrokom bi se morali zato vprašati, ali hranimo bolezen ali zdravje.

Premastna, preslana, presladka in preobilna hrana ni zdrava, nezdrave so tudi številne škodljive navade in razvade, kot so kajenje, pretirano pitje alkohola, uživanje preveč zdravil in prehranskih dodatkov, drogiranje itd. In še nekaj: črevo ima optimalno število bakterij, če uživamo uravnoteženo prehrano, čeprav imajo nekatere črevesne bakterije raje meso, druge pa rastlinska živila. O povezavi med možgani, boleznimi in črevesjem oziroma o morebitni povezanosti črevesnih bakterij z demenco in drugimi boleznimi živčevja je za Zarjo spregovoril doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrologije, predstojnik Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC v Ljubljani. V okviru društva SiNAPSA pa je dejaven predvsem pri širjenju znanja o pomenu možganov za zdravje in bolezni.

Kako so torej naša prebavila povezana z možgani?

Vse, kar nastaja v črevesju, lahko pride po krvi tudi do možganov. Če vzamem za primer stres. Običajno ga najprej začutimo v trebuhu, kadar nas stiska v želodcu, dobimo drisko.

Vemo, da je skoraj tri četrtine našega imunskega sistema v prebavnem traktu, največ v črevesju.

Če nimamo zdravega črevesja, nimamo zdravega imunskega sistema, ki nas brani pred škodljivi bakterijami, virusi. Znanstveniki ugotavljajo, da je zdravstveno stanje črevesja lahko povezano s psihičnimi težavami (anksioznost, depresija itd.), avtoimunskimi boleznimi (alergije, revma, multipla skleroza itd.), degenerativnimi boleznimi (artroza), boleznimi možganov (demenca, Parkinsonova bolezen). Zdravo in nezdravo črevo oziroma črevesna mikrobiota so odvisni predvsem od tega, kaj jemo in kakšen je naš življenjski slog.

Pa vendar predvsem staranje povzroča številne težave in bolezni, saj pogosto prizadene vse organe in organske sisteme v našem telesu. 

S staranjem imamo v telesu čedalje manj hormonov, manj bakterij v črevesju, zato je slabši naš obrambni sistem. Slabše deluje tudi naše črevo, in to lahko prispeva k marsikateri zdravstveni težavi. Tudi v možganih! To se pokaže tako, da postaja naš spomin manj zanesljiv, slabše spimo, težje se učimo, misli so manj okretne. Ne vedno, ampak pri mnogih starejših pa.

Med dvajsetim in tridesetim letom so naši možgani na vrhuncu moči ...

... potem se število živčnih povezav po malem zmanjšuje. Pa vendar: raziskave kažejo, da ostanejo dejavni možgani dlje bistri in v izvrstni formi. Najboljše, kar lahko storimo za možgane, je, da smo vse življenje čim bolj miselno aktivni, ta aktivnost pa naj bo pestra (učenje, druženje s prijatelji, potovanja, branje knjig, obiskovanje prireditev in razstav). Naj poudarim, da je zelo pomembna tudi redna telesna aktivnost, tako kot za preostale organe. Tudi za črevo!

Možgani potrebujejo stalno prehrano.

Zahtevajo reden dotok krvi in kisika ter prehrano. Prekinitev dotoka krvi za več kot deset sekund povzroči nezavest. Daljše pomanjkanje kisika, prenizka koncentracija krvnega sladkorja ali strupene snovi, ki jih vdihujemo, pa lahko povzročijo celo trajne okvare možganov.

Revija Zarja
Blaž Koritnik

Nekateri znanstveniki pravijo, da so bakterije v črevesju naši drugi možgani.

Ja. Pravijo, da se možgani, črevesje in bakterije v njem nenehno sporazumevajo. Od tega 80 odstotkov informacij potuje iz črevesja v možgane, 20 odstotkov pa iz možganov v črevesje. 

Črevesje pošilja informacije v možgane na več načinov, mar ne?

Res je. To se zgodi tako, da bakterije v črevesju tvorijo določene signalne molekule, ki potujejo v možgane po krvi; tako, da vplivajo na imunski sistem, in tako, da informacije potujejo v obliki električnih impulzov po vagusnem živcu (nekakšni avtocestni povezavi med dogajanjem v črevesju in v možganih). Te informacije vplivajo na različne procese v možganih, kot so delovanje živčnih prenašalcev, tvorba novih živčnih celic in mehanizmi vnetja v živčevju. Vse, kar pojemo in popijemo, vpliva na naše črevesje in mikrobioto ter s tem posledično na naše zdravje, odpornost in vsesplošno dobro ali slabo počutje. Na to premalo mislimo.

Več v Zarji št. 3, 15. 1. 2019.

 foto: Šimen Zupančič