Nasveti

Pokvarjen želodec – že več kot deset let?!

Sanja Lončar
14. 5. 2019, 08.01
Deli članek:

Sindrom razdražljivega črevesja postaja vse pogosteje diagnosticirana težava in hkrati najpogostejša funkcionalna težava, ki jo ugotavljajo gastroenterologi.

Revija Zarja
Ko se črevesju zmeša, dobesedno.

Srčno se zahvaljujem za desetine koristnih nasvetov, ki so mi že pomagali v življenju. Upam, da boste lahko odgovorili tudi na to pismo, saj morda nisem edini s to težavo. Nikakor si ne morem urediti prebave. Včasih sem nekaj dni zaprt, potem pa pride dan, ko grem na stranišče (na blato) tudi petkrat. Kot da bi moje telo delalo »kampanjsko«.  Vse je tako, kot sem si pokvaril želodec, le da težava traja že skoraj desetletje. Ma ni vrag, da vsak teden pojem nekaj, kar ga sesuje!

Rastko K.

Moj zdravnik se že nekaj let ukvarja z mojimi težavami s napenjanjem, driskami, zaprtjem ... Naredila sem vse preiskave, a niso pokazale kakšne okvare. Na koncu so me odpravili s tem, da imam sindrom razdražljivega črevesja in da se tu ne da kaj dosti pomagati. Verjamem, da za vse obstaja rešitev, in upam, da mogoče naravna medicina pozna pot do nje. Zato se obračam na vas, v upanju na kakšen koristen nasvet.

Olga iz Kranja

Sindrom razdražljivega črevesja postaja vse pogosteje diagnosticirana težava in hkrati najpogostejša funkcionalna težava, ki jo ugotavljajo gastroenterologi. Ocenjujejo, da kar 40 odstotkov vseh funkcionalnih težav sodi v to kategorijo. (Lacy & Patel, 2017).

Za tiste, ki ne veste, kaj to sploh je, bi bil najpreprostejši opis – ko se črevesju zmeša, dobesedno. Osebe, ki trpijo zaradi tega sindroma, nenehno mislijo, da so nekaj napačnega pojedle, ker jih v črevesju črviči, hrana jih napenja, večkrat na dan morajo na stranišče ali pa so, spet brez jasnega vzroka, naenkrat nekaj dni zaprti.

Značilen je tudi občutek, da debelo črevo nismo do konca izpraznili. Vam zveni znano?

Seveda, simptomi se razlikujejo od osebe do osebe, zato tudi težave ni možno odpraviti z enim pripravkom. Uradna medicina takšna stanja sicer poskuša ublažiti z zdravili, ki pomirjajo krče, ali z odvajali, če je zaprtje najpogostejša težava. S tem lahko omilijo nekatere posledice, ne dotikajo pa se vzrokov za težave, zato takšne terapije nimajo dolgoročnega uspeha.  Tudi zahodna medicina v zadnjem času ugotavlja, da je neravnovesje v prebavnem sistemu treba iskati predvsem v psihosomatskih vzrokih, kar odpira malo bolj celosten pogled na IBS kot doslej. Ob omenjenih zdravilih se tako (v večini držav, ne pa v naši) obravnava širi na prehransko svetovanje, tehnike obvladovanja stresa, dihalne vaje, uporabo zdravilnih rastlin … Slednje imajo dolgo tradicijo pri obravnavi tovrstnih težav. V resnici te niso nove, novo je le ime za ta paket simptomov.

Uradni kriterij za postavitev diagnoze IBS (Lacy & Patel, 2017, p. 4) je, da vas nepričakovano zvije in požene na blato vsaj enkrat na teden, da čutite, kako vaša frekvenca iztrebljanja niha, ter da je konsistenca blata sprejemljiva. Če takšno stanje traja vsaj tri mesece, verjetno govorimo o IBS in se je dobro celostno lotiti odpravljanja težave.

Kaj je v ozadju? Zelo pogosto težavo povzroča tiho vnetje v prebavilih. Drugi možni vzrok je spremenjena in oslabljena mikrobiota, v kateri so se zaredili paraziti ali se je razbohotila kandida. Pri nekaterih IBS sproži določena hrana. Na vrhu seznama so kava, gluten, mleko, čokolada, alkohol, umetna sladila … Pri drugih je stanje izrazitejše ob stresnih dogodkih, na potovanjih ali če nekaj zmoti njihov ritem prehrane.

Dejansko je težko ugotoviti, kaj je bilo prej – kura ali jajce. Ali vnetje povzroči spremembe v mikrobioti in ta potem »sesuje« prebavo ali se zgodi obratno. V vsakem primeru morate za uspešno odpravo težave zmagati na več frontah hkrati.

Nekateri naturopati menijo, da za vsako leto življenja s težavo potrebujemo vsaj en mesec, da se težave znebimo. Če gre za sistemske motnje, ki trajajo desetletja, bo izboljšanje postopno – z vsako obnovo celic lahko naredimo prebavo učinkovitejšo. Zato ne obupajte, četudi je pred vami mogoče dolga pot do popolne normalizacije prebave.

Dobra kombinacija probiotikov in protivnetnih snovi je osnova vsake učinkovite terapije, o kateri pišejo terapevti, ki imajo veliko izkušenj s to težavo. Odvisno, v kakšnem stanju je črevesje, včasih pomagajo standardni probiotiki, pogosto pa je treba uporabiti kompleks probiotikov, encimov, prebiotikov in fermentiranih mikrohranil.

Zeliščna pomoč. Naturopati, fitoterapevti in terapevti tradicionalne medicine (ajurveda, TKM) imajo precej uspeha pri obvladovanju IBS. Praviloma se v terapiji uporabljajo zdravilne rastline, ki učinkujejo protivnetno, zavirajo krče, sproščajo oziroma pomirjajo sluznice, ter grenčine, ki spodbujajo prebavila. Seveda je njihovo odmerjanje odvisno od težav in vsake osebe posebej.

Rastline in pripravki, ki učinkujejo protivnetno. Ko gre za protivnetno učinkovanje v prebavilih, so zame prva izbira začimbnice.  Dejansko bi stežka našli začimbnico, ki ne učinkuje protivnetno. Od 50, ki smo jih preučevali v projektu Ščepec, je bilo protivnetno učinkovanje dokazano pri 47! Na vrhu seznama tistih, ki zares hitro in učinkovito umirjajo tiha vnetja v prebavilih, so bazilika, kreša, kurkuma, majaron, origano, šetraj, žajbelj … V okvirčku so predstavljene tudi začimbnice za druge težave, ki jih povzroča razdražljivo črevesje.

Katero začimbo pri kateri težavi?

(povzeto iz Ščepca vedenja)

Proti kolikam, krčem, zvijanju v črevesju:

bazilika, janež, koper, koromač, meta, melisa, timijan in žafran.

Revija Zarja
Proti kolikam, krčem in zvijanju v črevesju pomaga bazilika.

Pri driskah:

cimet, čebula, črna kumina, kapre, klinčki, koromač, kreša, kumin, lovor, majaron, melisa, meta, muškatni orešček, ožepek, origano, pehtran, piment, poper, šetraj, timijan, vasabi, žajbelj.

Pri zaprtju:

bazilika, citronka, čebula, črna kumina, gorčična semena, kardamom, koriander, kreša, kurkuma, ožepek, poper, vrtnica.

Na seznam močno protivnetnih rastlin uvrščamo tudi tiste z visokim deležem klorofila (alge, žitne trave …) in aloe vero. Kakovosten sok oziroma gel aloe vere pomirja vnete sluznice in spodbuja njihovo obnovo. Seveda imajo takšne učinke le pripravki, ki niso konzervirani s kislinami in ne vsebujejo aloina (ta draži). Odvisno od stopnje vnetja uživamo 25–100 ml soka na dan. Učinki so najboljši, če to razdelimo na več odmerkov in, na primer, petkrat na dan zaužijemo po eno veliko žlico aloe vere, ki jo zadržimo v ustih in pod jezikom vsaj pol minute. 

Več v reviji Zarja št. 20, 14. 5. 2019.